V Pogledih Slovenije tokrat teče razprava o etiki in morali v politiki. Voditelj Uroš Slak se pogovarja z Mojco Drčar Murko, Erikom Kerševanom, Petrom Kovačičem Peršinom, Mirom Cerarjem, Tonetom Peršakom in Gregorjem Virantom. Gosta sta tudi poslanca Branko Marinič in Ivan Vogrin. Mitja Meršol in Ivan Simčič sta vabilo v oddajo zavrnila.

Pisatelj in nekdanji poslanec Tone Peršak je opozoril na nizko stopnjo zaupanja v parlament v Sloveniji in s tem tudi v politične funkcionarje. Problem je v tem, da je parlament verodostojen toliko, kot je verodostojen kateri koli izmed poslancev, je prepričan Peršak.

Pravnik Miro Cerar se je strinjal s Kerševanom o pomenu etike in morale in dodal, da ima poslanec ali minister moralno odgovornost pred lastno vestjo in z negativnimi dejanji izgublja navzven in navznoter. Odgovoren je sam pred sabo, in se bo, če se počuti nelagodno, opravičil in morda odstopil. A ko pride zadeva v javnost, se etična dimenzija razširi do te stopnje, da se mora politik vprašati, ali s svojo prisotnostjo na političnem področju ne vzbuja nezaupanja, pa čeprav se ne čuti krivega.

Vaši in naši, v vseh porah družbe, od vrha navzdol
V tem primeru je velika tudi odgovornost politične stranke, posebej če takšen poslanec znova pride na seznam kandidatov na volitvah, je prepričan Cerar, ki je posebej izpostavil pregovorno razdeljenost Slovencev v vseh vprašanjih. "To je že patološko stanje," je dejal.

Na nemškem govornem področju poznajo pojem, ki je izrazit skupek moralnih pravil, ki bi ga lahko prevedli kot "občutenje tega, kar je prav in kar ni prav", pa je pojasnila Mojca Drčar Murko, ki je dolgo poročala kot novinarka dopisnica iz tujine. V zvezi s primerom Meršol je znova dejala, da so tudi njej ponudili "sodelovanje", a ga je zavrnila.

Peršak je še dodal, da Slovenija nima velike politične pozicije, sploh ne pozitivne, in da se zato večkrat zgodi, da ljudje rečejo "tega ne bom volil, je prepošten, ne bo ničesar naredil". Po njegovem mnenju je zato zelo pomembna odgovornost strank, ki so tiste, ki morajo vzpostaviti norme in z njimi iti pred volivce.

Pravnik Erik Kerševan je poudaril, da v javnosti "manjkajo" konkretne izjave v smislu, da je narobe ponarejati spričevala, narobe goljufati na izpitih, narobe je delati kot tajni sodelavec policije ... Dodal je, da se tega ne obsoja, ampak vsi raje govorijo, da gre za politično gonjo in da gre za to,"da se nas preganja". Zato je poudaril, da so politični voditelji tisti, ki bi se morali odzvati, pa tega ne storijo.

Drčar Murkova se strinja, da je odgovornost voditeljev strank pomembna. A enako pomemben je tudi pritisk javnosti. "Ne verjamem, da so drugod po svetu bolj moralni, a je pritisk tako močan, da ga ni mogoče vzdržati. Morda bi Merklova Wulffa dlje branila in ni bila navdušena nad novim predsednikom," je Drčar Murkova opisala primer Nemčije.

Napad kot najboljša obramba?
Politična razdeljenost ima katastrofalne posledice za družbo, saj ta prodira v vse pore, je opozoril Cerar. Vsi počnejo isto, branijo se z napadom, saj ko se izpostavi kakšna napaka, izpostavijo napako drugega in govorijo o gonjah, je dejal.

Gregor Virant je izpostavil vzorec lažne solidarnosti in vzorec pragmatizma. V prvem primeru stranka za vsako ceno brani svojega človeka, čeprav je storil nekaj narobe. V primeru pragmatizma pa gre za primer, ko se razmišlja, kaj vse bi stranka izgubila v primeru izgube poslanca. Oboje stranki škodi, je prepričan Virant.

Peter Kovačič Peršin je dejal, da bi bilo nujno, da bi javnost izdelala nek kodeks moralnih načel, ki so nujna za tiste, ki se odločajo, da bodo nosilci javnih funkcij. Javnost drži moralno vest, je dejal Kovačič Peršin, ki se strinja s Cerarjem, da je javnost razdeljena "od zgoraj navzdol".

Poslanca ne čutita krivde
V oddaji sta sodelovala tudi dva izmed štirih "zaznamovanih" poslancev, Branko Marinič in Ivan Vogrin. Oba sta dejala, da se ne čutita kriva. Marinič afero pripisuje sporu s predavateljico na fakulteti in izpostavlja, da "če bi kar koli občutil in če bi bilo kar koli, kar se mi očita, res, ne bi kandidiral leta 2000".

Vogrina, ki mu očitajo neplačevanje dolgov njegovega podjetja, pa je posebej izpostavil, da ga nihče ne vpraša, koliko posameznikov in družb je dolžnih njegovemu podjetju. Pojasnil je, da drži, da kot podjetje ne izvršujejo pogodbe, a da zato podjetje še ni kriminalna združba. Če bi bilo tako, bi morala biti kot kriminalna združba označena cela država, je dejal.

Medijska krivda in njeno razreševanje
Miro Cerar je še izpostavil vlogo medijev in dejal, da opaža, da ti vedno bolj iščejo škandalozne novice, ki jih nato nadgrajujejo. Mediji torej sami izbirajo, kaj bodo objavili in česa ne, je dejal in spomnil tudi, da je v postopkih več politikov, med drugim tudi predsednik vlade. Cerar upa na večjo uravnoteženost medijev, kar je po mnenju Mojce Drčar Murko "težka, a ne neuresničljiva naloga".