Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se strinja, da je vzrokov za prazno državno blagajno več, a poudarja, da je pokojninska reforma med ključnimi ukrepi. Če je ne bomo uvedli, bomo morali varčevati, je dodal, saj se bo slovenski implicitni dolg sicer povečal za 0,6 odstotka BDP-ja, zmanjšala se bo boniteta, kar bo podražilo posojila, hkrati pa se bodo množici upokojencev pridružili novi, ki jim bo treba izplačevati pokojnine.

Posedi: Gre za reformo, ki to ni
Janez Posedi, predsednik sindikata javnega sektorja, je prepričan, da pokojninska reforma, ki po njegovem to ni, pomeni nižanje pravic tistih, ki so delali. Njegovi trditvi nasprotuje Helena Kamnar, državna sekretarka, ki je opozorila, da država enostavno nima dovolj sredstev za pokritje potreb. "Tudi ob višji gospodarski rasti so javnofinančni primanjkljaji premajhni, da bi pokrili vse, kar plačujemo zdaj," je opozorila. Posedi pri tem dodaja, da je bistvena težava pri virih sredstev, kjer ukrepov ni in vztraja pri tem, da bi reforma pravice delavcev znižala.

"Več potrošimo, kot smo pripravljeni plačati"
Kamnarjeva je opozorila, da sta leva in desna stran bilance neusklajeni, da se "potroši več, kot pa smo pripravljeni dati za davke in prispevke". Vseh izdatkov, predpisanih z zakoni, ni več mogoče financirati, je dodala.

Svetlik sindikatom: Katero pravico smo že zmanjšali?
"Če uveljavimo pokojninsko reformo, smo na strani, ko pravic ni treba zmanjševati," se s Posedijem ne strinja minister Svetlik in sindikate sprašuje, katere pravice so delavcem do zdaj že zmanjšali. Razlog za to je zadolževanje, ker "sami ne zaslužimo dovolj", je dodal. "Smo na razpotju," meni minister in dodaja, da je od nas odvisno, ali gremo proti severnim državam, ali pa "proti jugu, kjer se ve, kaj se dogaja".

"Ni rešitev, a je nujna"
Po mnenju Sama Hribarja Miliča, direktorja GZS-ja, pa so težave hujše od tistih, ki jih opisuje vlada. Prepričan je, da se lahko kaj hitro "zgodi južni scenarij", saj se država preveč zadolžuje in bo treba kmalu "prodajati srebrnino". Reforma države ne bo rešila, a je nujna, meni Hribar Milič, poleg tega pa je treba varčevati tudi drugje, tudi na področju plač v javnem sektorju. Hribar Milič še opozarja, da se lahko zgodi, da bo "kdo drug rekel, znižajte plače in pokojnine, sicer ne boste dobili posojil".

Karel Erjavec je znova ponovil, da je reforma reševanje krize prek hrbtov upokojencev, ki so "ustvarjali državo in plačevali prispevke". Po njegovem mnenju vlada zdaj posega v njihovo "plačano" pravico do varne starosti. Če bo šlo tako naprej, bodo šli ljudje na francosko-nemški vlak "goli in bosi", je prepričan predsednik DeSUS-a. Ivan Svetlik pa pravi, da je prav to najboljši argument za reformo, saj se bodo po njegovem mnenju pokojnine višale (omenil je višjo stopnjo usklajevanja pokojnin), kar je Erjavec označil za zavajanje, saj interventni zakon omogoča njihovo zamrznitev.

Po besedah ministra Svetlika bo z zvišanje upokojitvene starosti manj ljudi pritisnilo na pokojninsko blagajno in bi padanje pokojnin s tem ustavili. Erjavec se s tem ni strinjal, saj naj ta teza pri množici brezposelnih nikakor ne bi vzdržala, saj bo število virov za polnjenje pokojninske blagajne nižje. Vendar pa Svetlik dodaja, da brezposelnost tudi brez pokojninske reforme ne bo nižja in da je treba reševati tudi to vprašanje.

Krajnc: Mladi pa ostajajo prekerci in revni zaposleni
Darko Kranjc (SMS) je opozoril na položaj mladih, ki so prisiljeni v prekerstvo, omenil je kategorijo revnih zaposlenih in vladne poteze imenoval za zastraševanje. Zanj reforma ne prinaša strukturnih sprememb, ki so nujne, državi pa, da še vedno ni obdavčila dobička in kapitala. Prepričan je, da so potrebne drzne spremembe, tudi v smeri univerzalne pokojnine.

Radovan Žerjav (SLS) reformo, čeprav ni idealna, podpira, ker je po njegovem mnenju nujna. Prepričan je celo, da je prepozna in da "bi morala biti že za nami". "Ne strinjam se s tako lahkotnimi besedami, da nič ne storimo, se pa strinjam, da reforma ni edina zveličavna, da je treba še marsikaj narediti, ampak ne bomo ji pobegnili," je dejal.

Tudi Dušan Rebolj se strinja, da so spremembe potrebne, a meni, da mora biti reforma zmerna, posebej za tiste, ki delajo najtežja dela. Gostje oddaje Pogledi Slovenije so razpravljali tudi o podaljšanju starosti za upokojevanje, kjer so vlada in sindikati vsak na svoji strani. Po mnenju Karla Erjavca so razlog za "sesutje" tudi "tajkunske zgodbe", ki so cvetel v času dobre gospodarske rasti v letih 2006, 2007 in 2008.

Samo Hribar Milič je Erjavca opomnil, da so se "tajkunske zgodbe" zgodile v času njegovega ministrovanja in dodal, da težav ne bi rešili niti z zvišanjem prispevne stopnje za delodajalce, kar med razlogi našteva Erjavec.

Gostje so se strinjali, da bo referendum o pokojninski reformi tudi referendum o zaupanju vladi. "Gotovo bodo ljudje o marsičem razmišljali. A upam, da ne bodo razmišljali o tem, koga ljubijo in koga sovražijo v vladi, ampak naj razmišljajo o svoji prihodnosti," je dejal Ivan Svetlik.