Po mnenju Jožefa Horvata iz NSi-ja je Katarina Kresal predreferendumsko kampanjo začela zelo nizkotno. Kresalova je namreč prihajajoči referendum označila kot referendum o tem, kakšna družba bomo - ali svobodna in odprte glave ali zaprta, nesvobodna in nazadnjaška.
Težnja zakonika je, da istospolne skupnosti pridobijo otroke, pravi Horvat. "Istospolni partnerji so lahko dobri starši, ampak ne morejo nadomestiti očeta ali matere," meni.
Alenka Kovšca iz SD-ja je prepričana, da je vsaka vključujoča družba lahko samo boljša, v taki družbi pa imajo prostor tudi drugačne družine. Metka Zevnik iz SLS-a meni, da so pravice istospolnih skupnosti že urejene v zakoniku o registraciji istospolnih skupnosti. Ta skupnost pa nikakor ne more soditi v družinski zakonik, je prepričana.
Naloga države je po njenem mnenju, da otroku, ki nima ustreznih razmer, te omogoči. "Mi smo podobo družine, ki jo zagovarja Cerkev, idealizirali," je dejala.

Polonca Komar (DLGV) je poudarila, da v stranki podpirajo družinski zakonik. "Dopuščati moramo svobodo posamezniku, da si izbere družino, ki si jo želi," je dejala.
Posvojitev le v izjemnih primerih
Vesna Vilčnik iz Civilne iniciative za pravice otrok se je vprašala, kako bosta dve istospolni osebi prišli do otroka. Po njenem mnenju bo to mogoče samo prek nadomestnega materinstva ali prek tega, da ga kupita.
Zakon dovoljuje posvojitev otroka ene osebe v izjemnih primerih, ki pa bi pozneje lahko živela v istospolni skupnosti, je izrazila pomisleke. Prepričana je, da zakonik npr. materam samohranilkam ne prinaša nič novega in je pravni eksperiment.

Zagovorniki zakonika so na tej točki izpostavili, da zakon prepoveduje posvojitev otroka istospolnim partnerjem in da se izjema nanaša le na izjemne primere, ko bi npr. otroka lahko posvojil sorodnik.
France Cukjati meni, da bi morali, kot npr. v zdravstvu, imeti tudi neka splošna merila, kaj je dobro za otroka.