Tomaž Šimec, ki na srečo ni utrpel hujših poškodb, je v pogovoru z novinarko Televizije Slovenija Uršo Srdič na kratko opisal, kaj se je dogajalo v trenutkih pred nesrečo balona, v kateri so umrli štirje ljudje, osem ljudi je še vedno v smrtni nevarnosti.

Kaj se je zgodilo danes zjutraj?
Šli smo na balon. Let je bil lep, a končalo se je slabo.

Kaj se je zgodilo?
Med pristajanjem ... Po mojem smo prehitro pristali, da je bila hitrost prevelika. Zadeli smo ob tla, odbilo nas je nazaj gor, pa nazaj dol ... Zabilo nas je v tla. Držali smo se, a nas je vseeno pet pometalo ven. Potem pa ... ne vem več.

Padli ste iz košare?
Ja.

Kako visoko?
Ne vem ... v bistvu smo bili skoraj na tleh. Ne vem, ali nas je vrglo ven ali se je košara prevrnila. Tako hiter sunek je bil, da ne vem.

Ste zasilno pristajali?
Ne, čisto normalen pristanek je bil.

Ste se prej pogovarjali z organizatorjem o tem, da je vreme nepredvidljivo?
Ja.

Kaj so vam rekli?
En dan prej so nas obvestili, naj pridemo.

So rekli, da je z vremenom vse v redu?
Ja, tako je.

Med poletom niste imeli nobenih težav?
Ne, nobenih. Ne vem, kaj je bilo narobe. Verjetno veter. Morali bi pristati naravnost dol, mi pa smo leteli in pristajali postrani. Kot avion.

Ni bilo nobene panike med ljudmi?
Ne. Vse je bilo umirjeno, vse je šlo lepo.

Pa tisti, ki je vodil polet, ni nič nakazoval, da bi bilo kaj narobe?
Ne, rekel je samo, naj se dobro primemo in počepnemo v košari. Mi smo počepnili, se prijeli, potem pa se je začelo dogajati. Po mojem ga je presenetil veter, saj je oni pred nami lepo pristal.

Vi ste v redu?
Zaenkrat sem še v redu. Pregledali so me, slikali, ampak je vse v redu. Jutri bodo bolečine.