Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Boštjan Poklukar, je na srečanju večkrat poudaril, da bi bile alternativa nadzoru na notranjih mejah lahko skupne policijske patrulje na zunanji schengenski meji. Izrazil je pripravljenost Slovenije, da sodeluje v takšnih patruljah. Kot je napovedal, si bo prizadeval, da nadzora na notranjih mejah ne bodo podaljšali po letošnjem decembru.

V poletni turistični sezoni bo potekal nadzor pri vstopu v Slovenijo iz Hrvaške. "Res, da bo kakšna minuta zastoja," je dejal, a menil, da to ni velika težava.

Na vprašanje, kakšni so bili konkretni sklepi današnjega četrtega srečanja trojice ministrov, je odvrnil, da je bilo srečanje zelo učinkovito, da se je treba pogovarjati in da problema migracij ni mogoče rešiti čez noč. "Verjamem, da bomo mi trije kmalu prišli do skupne rešitve, ki bo nadomestila nadzor na notranjih mejah," je sklenil.

Piantedosi: Nadzor ni bistveno posegel v svobodo gibanja

Matteo Piantedosi je presodil, da italijanski nadzor na meji s Slovenijo ni bistveno posegel v svobodo gibanja in da je dal dobre rezultate. Kot je navedel, so od 21. oktobra lani pregledali 422.000 ljudi. Zavrnili so 1800 ljudi, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Italijo. Aretirali so 190 ljudi, večino zaradi tihotapljenja ljudi, 40 pa zato, ker so bili v bazah podatkov označeni za varnostno grožnjo.

Leto 2025, ko bosta Gorica in Nova Gorica evropska prestolnica kulture, bi bilo po njegovih besedah idealno za ponovno vzpostavitev prostega prehoda, a se je še treba pogovoriti o tehničnih ukrepih.

Zdaj po Piantedosijevih besedah preverjajo različne možnosti, med katerimi so tudi mešane patrulje, pa tudi sodelovanje civilne zaščite Furlanije - Julijske krajine pri nadzoru migrantskih poti. Kot je sklenil, bodo v prihodnjih mesecih naredili operativni načrt, da bi spet omogočili prosto prehajanje mej, hkrati pa ohranili visoko raven sodelovanja varnostnih sil.

Božinović: Prijeli smo več kot tisoč tihotapcev

Davor Božinović je poudaril, da je Hrvaška zavezana boju proti nezakonitim migracijam in da je do danes prijela več kot tisoč tihotapcev ljudi in njihovih sodelavcev. Zatrdil je, da je Hrvaška prispevala 65 odstotkov vseh podatkov, ki jih je o nezakonitih migracijah po zahodnobalkanski poti prejel Interpol.

Spomnil pa je, da je svoboda gibanja ena glavnih vrednot EU-ja, in izrazil upanje, da med turistično sezono zaradi mejnega nadzora ne bo zapletov. Meni sicer, da je gneča na cestah poleti neizogibna ne glede na nadzor na meji.

Morebitna uvedba skupnih patrulj iz vseh treh držav na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino po njegovem mnenju ne bi pomenila nezaupnice hrvaški policiji, temveč nasprotno, potrdilo, da je hrvaška policija vredna zaupanja in lahko sodeluje s sosednjima državama.

Opozoril je tudi na zlorabe, ki se po njegovih besedah dogajajo v bližnjih državah, ki niso članice EU-ja. Po njegovih besedah tujci organizirano prihajajo tja z letali, nato pa se na zeleni meji s Hrvaško predstavljajo kot prosilci za azil. Da je treba urediti vizumski sistem v državah Zahodnega Balkana, je dejal tudi Poklukar.

Poklukar in Piantedosi v Kobaridu

Po srečanju ministrov sta se Poklukar in Piantedosi sestala še na dvostranskih pogovorih v Kobaridu, kjer sta glede na sporočilo notranjega ministrstva potrdila, da sta Italija in Slovenija prijateljski državi, sodelovanje med ministrstvoma in policijama pa je uspešno. Dogovorila sta se za dodatno krepitev policijskega sodelovanja.

S krajšo slovesnostjo in polaganjem vencev na Italijanski kostnici nad Kobaridom sta se poklonila italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni, zatem pa si ogledala muzej prve svetovne vojne v Kobaridu.

"Gre za dve zgodovinsko izjemno pomembni dediščini, ki nas vedno znova opominjata na krutost vojn, žrtve in opustošenja, ki ostanejo za njimi. Zato današnjega miru, svobode in varnosti ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega, ampak se moramo zahvaliti vsem junakinjam in junakom, ki so nas pripeljali do svobode," je dejal Poklukar. Dodal je, da pietetna slovesnost nosi simbolno sporočilo miru in sožitja med državama.

Prejšnje srečanje na Brdu pri Kranju

Notranji ministri so se nazadnje srečali marca na Brdu pri Kranju, takrat so se pogovarjali o mešanih patruljah na hrvaškem delu schengenske meje. Znano je, da je Slovenija pripravljena sodelovati v mešanih policijskih patruljah, ki bi nadzorovale mejo predvsem med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, vendar na to ni bila pripravljena hrvaška policija.

"Dvostranske mešane patrulje pa so že dolgo na slovensko-italijanski meji. Drugo, bolj pereče vprašanje je, kako bo z notranjim nadzorom na meji z Italijo. Spomnimo, zahodni sosedje so poostrili nadzor na meji oktobra lani in ga letos maja še podaljšali. Enako je Slovenija to storila na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Evropska komisija sicer pričakuje, da bo ta poostreni notranji nadzor kmalu odpravljen, k čemur naj bi pripomogle prav mešane trojne policijske patrulje," je za Prvi poročala Mojca Dumančič.