Odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je z devetimi glasovi za in šestimi glasovi proti predstavitev kandidature Boštjana Poklukarja za ministra za notranje zadeve ocenil kot ustrezno.

Poklukar še ne želi razkriti, kdo bo v njegovi ožji ekipi, prav tako ne, ali bo ta sestavljena iz strokovnjakov. "Bo pa to povsem kompetentna ekipa, sposobna teh izzivov in prioritet, ki sem jih danes tudi predstavil na odboru," je dejal. O tem, ali bodo na položajih ostali sedanji državni sekretarji, pa se še niso pogovarjali, pravi. Prav tako ni razkril, ali bo na položaju generalnega direktorja policije ostal sedanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav.

Dodal je, da si bo prizadeval za spremembo zakona o policiji, s katero bi vodja policije lahko postal tudi nekdo, ki ni karierni policist. Gre za "idejo širjenja nabora kandidatov za generalnega direktorja policije", pojasnjuje Poklukar in dodaja, da smo tak zakon že imeli. Kandidate bi tako ocenila strokovna komisija, Poklukar pa verjame, da to vodi v večjo profesionalizacijo policije.

Poklukar je funkcijo notranjega ministra že opravljal v letih 2018–2020, je v svoji predstavitvi opisal svoje dosedanje delo, ki sega na področje ministrstev za obrambo in za notranje zadeve, omenil je tudi svojo vojaško kariero in delo v Upravi RS za zaščito in reševanje.

"V več kot 30 letih profesionalne kariere sem ponosen, da sem svoje izkušnje nabiral v vseh treh stebrih nacionalne varnosti, tako da lahko rečem, da danes vse tri stebre zelo dobro poznam," je dejal in izpostavil, da je še posebej poznavanje podsistema notranje varnosti njegova velika prednost. Po njegovih besedah je notranje ministrstvo kompleksno in široko razvejano področje, za zagotavljanje notranje varnosti pa da je treba zagotoviti "predvsem kadrovske, materialne in finančne vire".

Pri tem je navedel podatke o načrtovanem proračunu ministrstva za notranje zadeve za leti 2023 in 2024, ki je po njegovih besedah investicijsko naravnan, kar ga, kot je dejal, "navdaja z optimizmom, da se investicijski ciklus v podsistemu notranje varnosti nadaljuje". Po njegovih navedbah je "še kako pomembno, da proračunska sredstva zagotavljajo možnost modernizacije policije, saj le moderno opremljena policija lahko sledi sodobnim varnostnim izzivom". Ob tem se je zavzel tudi za povečanje števila zaposlenih v policiji.

Poklukar napovedal ničelno toleranco do korupcije

V svoji predstavitvi je posebej poudaril tri prednostne naloge, ki si jih je zadal. Glede korupcije je dejal, da to ni samo moralna pokvarjenost in izprijenost, "ampak predvsem in zgolj kaznivo dejanje". Napovedal je, da bo uresničeval v koalicijskem dokumentu zapisano zavezo o ničelni toleranci do korupcije, učinkovitem pregonu kriminala ter učinkovitih preiskavah projektov in investicij, ki so prepleteni s sumi korupcije, vključno z nabavo zaščitne opreme v zdravstvu v času epidemije. Če bo imenovan za ministra, bo ena od njegovih prvih političnih potez izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, je razkril.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa bo znova avtonomen in samostojen, kot je bil ob svoji ustanovitvi. Omogočil bi tudi, da bo vodenje NPU-ja lahko prevzel tudi drug strokovnjak s področja kazenskega prava, sodstva ali obveščevalnovarnostnih organov, in ne le policist, je napovedal. "To je tudi neki nov moment znotraj slovenske policije, da dobijo tudi strokovnjaki s področja tožilstva, preiskovalnih sodnikov in pa varnostnih strokovnjakov, obveščevalnih struktur možnost, da vsaj kandidirajo," je dejal.

Glede upravljanja migracij je spomnil na spremenjene okoliščine po januarski vključitvi Hrvaške v schengensko območje, s čimer so odpravljene mejne kontrole. Po njegovih navedbah je cilj, da rezilne žice na meji s Hrvaško do konca leta ne bo več. Prav tako se bo Poklukar zavzel za čimprejšnje sprejetje nove migracijske strategije, ki bo upoštevala spreminjajoč se kontekst in dogajanje v naši okolici ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic in s poudarkom na varovanju ranljivih skupin. Strategijo na ministrstvu sicer že pripravljajo, v postopku priprave pa bodo odgovorili tudi na vprašanje, ali je smiselno, da se urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrne pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve, je še dodal in k sodelovanju povabil tudi nevladne organizacije.

V povezavi s tem je napovedal tudi prenovo zakona o tujcih, zakona o mednarodni zaščiti, zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb in zakona o javnih zbiranjih, predlogi naj bi bili v DZ vloženi do konca leta.

V okviru depolitizacije, profesionalizacije in modernizacije policije je napovedal tudi predlog zakonske spremembe imenovanja generalnega direktorja policije, novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije ter novelo zakona o organiziranosti in delu policije, v katerega je treba po njegovih besedah vgraditi sistemska varovala, ki bodo "politiki onemogočala politično lomastenje po policiji". Ob tem je omenil, kako zgrožen je bil ob prebiranju poročila o izrednem nadzoru nad policijo na protestih. "V zadnjih dveh letih smo videli represijo slovenske policije, podpihovano od najvišjih predstavnikov oblasti, kakršne še nismo videli, in srčno upam, da je nikoli več ne bomo," je še dodal.

V sklopu še večje profesionalizacije slovenske policije pa si bo prizadeval vzpostaviti karierni sistem napredovanja zaposlenih v policiji, k čemur sta ga že pozvala tudi oba policijska sindikata. Po njegovih besedah je treba tudi prevetriti programe izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je treba večji poudarek dati osnovam kodeksa policijske etike.

Poklukar odgovarjal na vprašanja članov odbora

Poklukar je po svoji predstavitvi na matičnem odboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) glede odstranjevanja ograje na meji odgovoril, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo, pri čemer je izpostavil vstop Hrvaške v schengensko območje. Pri tem verjame, da bo Hrvaška varovala mejo vsaj tako dobro, kot je to počela Slovenija.

Čeprav je v svojem prvem ministrskem mandatu tudi sam postavljal ograjo, se mu danes zdi nepotrebna, zato bo nadaljeval njeno odstranjevanje. Notranja meja EU-ja namreč ni tista, ki bi jo bilo treba dodatno varovati, je odgovoril na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič.

Spregovoril je tudi o avstrijskem nadzoru na notranji meji EU-ja in spomnil, da je na to kot na nesorazmeren ukrep opozarjal že v svojem prvem ministrskem mandatu. Zaradi tega najbolj trpi gospodarstvo, avstrijski policisti pa v poletnih mesecih nadzorujejo predvsem svoje državljane. To je sicer odločitev avstrijske notranje politike, ki je na tem mestu ni želel komentirati, vendar je prepričan, da bo z z avstrijsko policijo vzpostavil odlične odnose.

Za tujce pri nas pa bi sprostil trg dela, da bi dobili priložnost mest v deficitarnih poklicih. Glede tega se bo posvetoval z ministrstvom za javno upravo, pri čemer želi pospešiti administrativne postopke in v državo sprejeti varnostno preverjene ljudi.

Glede nevzdržnih razmer v azilnih domovih verjame, da so ti polni. Zato razmišlja, da bi se vsaj namestitvena in procesna pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrnila pod ministrstvo za notranje zadeve, preostali deli pa bi šli pod pristojnost drugih ministrstev. Na vprašanje Sukič, ali želi ta sistem razgraditi na način, da bi del pristojnosti šel denimo pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki za to nima finančnih sredstev, je odgovoril, da je o tem razmišljal le na ravni ideje.

Sukič je tudi zanimalo, ali še vedno meni, da Sindikat policistov Slovenije deluje kot parapolicija. Odgovoril je, da je bila ta njegova izjava podana v določenem kontekstu preseganja sindikalnega delovanja in se mu zdaj takšne besede ne zdijo več potrebne. Če bo imenovan za ministra, se bo zavzel za karierni sistem v policiji, ki pa lahko nastane samo s sodelovanjem obeh policijskih sindikatov, dodatno pa ga bo omogočala še napovedana reforma plačnega sistema.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič ga je vprašala, ali bo znal "reči ne željam oseb, ki jim je hvaležen za priložnost biti notranji minister". Odgovoril je, da glede tega ni skrbi, saj zakonodaja točno določa razmerje med ministrom in generalnim direktorjem policije in da je ta v svojih kadrovskih odločitvah avtonomen. Pri tem je zagotovil, da policijo vodi generalni direktor, minister pa daje redne in izredne usmeritve v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
Na vprašanje, kakšen je njegov odnos z v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, je odgovoril, da je "on trenutno v. d. generalnega direktorja in to je njegova funkcija".

Ob tem meni, da je področje notranjih zadev razmeroma dobro urejeno, da je resor dober in da funkcionira, na kar kaže tudi poročilo o ugotovitvah izrednega nadzora pri delu policije pri varovanju šestih protestov v zadnjih dveh letih. Po njegovih besedah je treba te ukrepe zdaj še uveljaviti.

Povedal je še, da se bo znova zavzemal za uzakonitev IMSI-lovilcev, ki jih je predlagal med svojim prvim mandatom in jih je pred kratkim zavrnilo ustavno sodišče. Glede tega bi s široko razpravo dosegel politični konsenz za uporabo tega orodja in določil nadzorne mehanizme za preprečevanje zlorab.

Predsednik vlade Robert Golob je naslednika Tatjane Bobnar, ki je zaradi poskusov vpletanja politike v delo policije odstopila decembra lani, iskal precej dolgo. Boštjana Poklukarja, ki trenutno vodi upravo za vojaško dediščino na obrambnem ministrstvu, od ugasnitve LMŠ-ja po lanskih volitvah pa je član Gibanja Svoboda, so kot enega od kandidatov za novega notranjega ministra omenjali vse od odstopa prejšnje ministrice.

V javnosti in v delu politike je zadnje čase mogoče zaslediti nelagodje tudi zaradi njegove tesne povezanosti z državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčecem, saj naj bi ta prek vpliva nanj in na obrambnega ministra Marjana Šarca po novem obvladoval celoten nacionalni varnostni sistem, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina.

Sorodna novica Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja

V. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je v teh dneh navedel, da je pripravljen sodelovati s katerim koli ministrom, ki podpira avtonomnost policije in pokončnost policijskih vodij, sposobnih upreti se zlorabam policije. V obeh policijskih sindikatih pa od kandidata pričakujejo vzpostavitev kariernega sistema v policiji in pravičnejšega vrednotenja zaposlenih v njej.

Poslanci Gibanja Svoboda pred zaslišanjem Poklukarju stopili v bran

Večjih presenečenj ob potrjevanju Poklukarja v DZ-ju ob udobni večini koalicije ni pričakovati. V poslanski skupini največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki šteje 41 poslancev, zatrjujejo, da so o predlogu kandidature enotni. Poslanci Gibanja Svoboda so sicer pred zaslišanjem na matičnem odboru stopili v bran Poklukarju. Pričakujejo, da bo Poklukar predstavil svojo vizijo vodenja ministrstva in tudi akcijski načrt, kako se bo tega lotil, ter da bo izpolnjeval koalicijske zaveze, predvsem ureditev področja migracij in depolitizacijo policije.

"Po mnenju predsednika vlade je najprimernejši kandidat za zasedbo tega mesta, in ker gre za ministrsko mesto, je to politična funkcija. Tudi stališče naše poslanske skupine je, da je prav, da gre predvsem za politika, ki pa se seveda mora, in to tudi pričakujemo, obdati s strokovnjaki s področij, ki jih to ministrstvo pokriva," je na novinarski konferenci poslancev Gibanja Svoboda dejala predsednica odbora za notranje zadeve Tereza Novak. Menijo, da bo nekdo, ki ni neposredno vpleten v policijsko delo, celo lažje uresničil zaveze.

Od Poklukarja pričakujejo tudi spoštovanje odločb ustavnega sodišča, dosledno spoštovanje vloge vseh neodvisnih institucij, zelo dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami in stalni dialog s civilno družbo.

"Pričakovanja, ki so jih izrazile nevladne organizacije, so v resnici tudi naša pričakovanja," je dejala Novak. Meni, da ne gre za nič drugega kot to, za kar so se kot Gibanje Svoboda zavezali. "Pri tem se absolutno strinjamo z vsem, kar je bilo napisano, in tudi v Gibanju Svoboda imamo taka pričakovanja do bodočega ministra," je dejala. Poslanec Svobode Lenart Žavbi pa je dejal, da nevladne organizacije še nikoli niso podprle predlaganega ministra za notranje zadeve.

Očitke o morebitni vpletenosti državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca v delo Poklukarja pa so kategorično zavrnili. "Mi bomo Damirja Črnčeca ocenjevali po njegovem delu na ministrstvu za obrambo, ima jasne pristojnosti, ki so v slovenskem političnem sistemu dane državnemu sekretarju na ministrstvu za obrambo, in to je to," je dejal Žavbi.