Slovenija je oktobra lani uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, s ciljem preprečevanja terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete. Odtlej ga je večkrat podaljšala, nazadnje do 21. decembra letos.

Glede morebitnega novega podaljšanja je Boštjan Poklukar dejal, da težko reče, kakšna bo odločitev, da pa je stanje na področju nezakonitih migracij in v svetu na splošno, zlasti na Bližnjem vzhodu, slabše, kot je bilo v enakem obdobju lani. To je sicer minister poudaril že na ponedeljkovi trilaterali s kolegoma iz Hrvaške in Italije.

Glede sprejemnih centrov za prebežnike v tretjih državah, kakršnega so pred kratkim odprli v Albaniji, je bil minister bolj zadržan. "Počakajmo, kako bo to delovalo. Kot jaz to vidim in kot smo se zadnjič z italijanskim ministrom za notranje zadeve pogovarjali na Hrvaškem, je to vseeno center, ki zagotavlja visoko stopnjo pravic in je v skladu z evropsko zakonodajo," je dejal in dodal, da je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v četrtek v Bruslju govorila o inovativnih rešitvah na tem področju.

Z Leonom Glodenom je minister razpravljal o aktualnih temah s področja notranjih zadev ter krepitvi odnosov med ministrstvoma in policijama obeh držav. Strinjala sta se, da so strateške prioritete EU-ja in politične smernice predsednice Evropske komisije zelo ambiciozne, predvsem pa sledijo dozdajšnjemu delu in preteklim dosežkom.

Po mnenju obeh ministrov bi bilo treba zaradi obsega nezakonitih migracij na različnih poteh v EU-ju določene postopke oz. implementacijo evropskega pakta o migracijah in azilu na nekaterih področjih pohitriti, torej izvesti še pred rokom leta 2026.

"Po eni strani v Evropi potrebujemo zakonite migracije (...), po drugi pa se moramo kolektivno boriti proti nezakonitim," je poudaril Gloden in dodal, da je pri tem med drugim pomembna politika vračanja.

Zavzela sta se tudi za to, da Bolgarija in Romunija čim prej postaneta polnopravni članici schengenskega območja. Poklukar je ob tem poudaril, da je treba članice EU-ja na zunanjih mejah podpreti, predvsem z dodatnim usposabljanjem pripadnikov mejnih straž.

Poklukar je gostu predstavil tudi delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu, vključno s prizadevanji za uskladitev vizumskih politik, bojem proti nedovoljenim migracijam, tihotapcem in trgovini z mamili ter orožjem. Glede tega sta se dotaknila delovanja Europola in operativne skupine Zebra, ki deluje na Hrvaškem.

Poklukar je Glodena pozval, naj se operativni skupini pridružijo tudi luksemburški policisti, rekoč, da ima Luksemburg kljub majhnosti mnogo operativnih informacij.