Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v izjavi za javnost pojasnil, da so se mobilnim patruljam, ki delujejo v notranjosti države in od vstopa Hrvaške v schengenski režim izvajajo izravnalne ukrepe, pridružile še patrulje, ki v bližini nekdanjih mejnih prehodov izvajajo poostrene nadzore, in sicer na območjih PU-ja Novo mesto in PU-ja Koper, kjer podatki policije kažejo na največjo obremenjenost.

"Ne gre za vzpostavljanje notranje kontrole na meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, to je pomembna razlika. Slovenska policija jih izvaja na območjih ob meji, njihove aktivnosti bodo še naprej usmerjene predvsem v odkrivanje in prijetje tihotapcev in odkrivanje druge čezmejne kriminalitete, ki se nam seveda na tem območju pojavlja še toliko bolj obsežno,” je dejal. Policisti pa bodo izvajali t. i. nesistematične nadzore, ki temeljijo na kazalnikih in analizah tveganja.

"Današnji ukrep je še eden v vrsti izravnalnih ukrepov, s katerimi bomo še vnaprej zagotavljali visoko stopnjo varnosti prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Moramo se zavedati, da migracij ni mogoče učinkovito upravljati šele na naših notranjih mejah, ampak jih moramo reševati v tesnem sodelovanju s širšo regijo in državami izvora," je dodal notranji minister Poklukar in napovedal, da se bo na svetu ministrov za notranje zadeve v Bruslju sešel s hrvaškim notranjim ministrom Davorjem Božinovićem. Govorila bosta o tem, kakšna naj bo pravzaprav skupna politika do Zahodnega Balkana in pa do upravljanja zahodnobalkanske migrantske poti.

Ena od rešitev za reševanje problematike bi po njegovem prepričanju bila zagotovitev učinkovitega nadzora zunanjih meja EU-ja, kar je sicer skupna odgovornost celotnega EU-ja. Pri tem ima Slovenija po ministrovih besedah velika pričakovanja zlasti glede podpisa in izvajanja sporazumov med Frontexom in državami Zahodnega Balkana. "Omenjeni sporazumi namreč omogočajo napotitev Frontexa v regijo za podporo nacionalnim mejnim organom pri varovanju meja," je povedal.

Gašperlin: Potrebujemo novo zakonodajo glede azilnega postopka

Slovenija se je po besedah direktorja uprave uniformirane policije Marka Gašperlina na vstop Hrvaške v schengen temeljito pripravila in bila pri tem uspešna, saj je bilo letos prijetih že 41.000 nezakonitih prebežnikov in 275 tihotapcev nezakonitih prebežnikov.

Težava je, tako Gašperlin, da velika večina nezakonitih prebežnikov izrazi zahtevo za mednarodno zaščito in jih morajo predati v azilni postopek. "Policija ustavi tujca, ugotovimo, da je nedovoljeno prešel čez notranjo mejo, izvedemo svoj postopek in potem te osebe praviloma izrazijo namero za mednarodno zaščito, da bodo podali prošnjo za azil. In to pomeni za policijo bodisi da jih napoti v azilni dom bodisi da jih tja pripelje v nadaljnji postopek. Lahko se prosto gibajo in velika večina enostavno nadaljuje svojo pot, enako kot to storijo že na Hrvaškem, v Grčiji, v Bolgariji," je pojasnil v Odmevih Televizije Slovenija.

Tako se zadeve vrtijo v začaranem krogu. "To je azilna zakonodaja, ki je uokvirjena s pravnim redom EU-ja. In ravno ta pakt o migracijah, ki ga je Evropska komisija zdaj dala v obravnavo, obravnava te težave, da bi bil ta postopek drugačen. Da bi se pri teh ljudeh najprej opravila neka triaža, kjer bi se ugotovilo, ali sploh izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito. Če jih ne, se jim lahko omeji gibanje in bi jih takoj vrnili v države, iz katerih so prišli. Pri tistih, kjer bi ugotovili, da dejansko izpolnjujejo pogoje, pa bi dejansko šli naprej v azilni postopek," je dodal Gašperlin.

Gašperlin je v Odmevih pojasnil tudi, zakaj po njegovem mnenju uvedba nadzora na notranjih mejah ne bi rešila problematike. "Mi bi v tem primeru opravljali obmejno kontrolo na točno določenih mejnih prehodih, vnaprej bi določili, kje se sme mejo prehajati. Policijske sile bi nato morali preusmeriti v to kontrolo, znova bi nastajali zastoji. Ilegalni migranti in tihotapci pa najverjetneje ne bi stali v koloni na mejnih prehodih, ampak bi izkoristili druge poti tako, kot so jih, in tako, kot jih izkoriščajo. In potem bi imeli težavo zagotavljati policiste na drugih mestih," je dejal in dodal, da se večina nezakonitih migracij ne opravi prek glavnih poti.

Med drugim je težava Srbija

Gašperlin je opozoril, da se migrantska pot na Zahodnem Balkanu krepi. Eden od glavnih razlogov, da je tako, je po njegovih besedah dejstvo, da je nadzor na mejah med državami izredno slab. "Slovenska policija je pripravljena pomagati drugim državam na Balkanu. Pomagali smo Makedoniji, tudi Hrvaški smo že ponudili pomoč. Na Frontexu sem poudaril težavo meje med Hrvaško in Bosno in Hercegovino (BiH), ki je kritična do te mere, da bi se tam moral Frontex odločneje angažirati," je opozoril.

Kot veliko težavo v regiji je Gašperlin navedel tudi Srbijo, kamor kot turisti zakonito prihajajo iz številnih držav, potem pa pot nadaljujejo v EU kot nezakoniti prebežniki.

Kje so kritične točke?

Po neuradnih informacijah portala 24ur.com so bile nadzorne točke vzpostavljene takoj za nekaterimi mejnimi prehodi, kjer je mogoče varno ustaviti, in sicer na območju PU-ja Novo mesto pri železniškem nadvozu v Rigoncah, Trnovcu pri Metliki, na Obrežju pri Kalinu, na območju PU-ja Koper pa v krajih Rakitovec, Podgorje in Sočerga. Za mejnim prehodom Obrežje naj bi policija izvajala opazovalno službo.

Na podlagi poostrenih izravnalnih ukrepov policija uvaja začasni nadzorni točki pri železniškem nadvozu v Rigoncah in Kalinu na Obrežju.

Zlorabe mednarodne zaščite

Poklukar je napovedal, da bo Sloveniji v prihodnjih mesecih uspelo najti rešitve na področju nastanitve prebežnikov, kjer naj bi obstajale nekatere težave. Opozoril je tudi, da večina prosilcev za azil zlorabi institut mednarodne zaščite, saj kmalu po začetku azilnega postopka zapusti državo in se odpravi naprej v ciljne države. Pohvalil je policijo, ki se po njegovi oceni na povečano število prebežnikov dobro odziva in je pri tem tudi učinkovita.

Število nezakonitih prehodov meje je v Sloveniji letos, predvsem poleti, zelo naraslo. Do zdaj je policija po ministrovih besedah obravnavala že več kot 40.000 tovrstnih prehodov, medtem ko ji je bilo v prvih osmih mesecih lanskega leta skoraj trikrat manj oziroma nekaj več kot 13.600. Daleč največji del nezakonitih prehodov zaznavajo v Posavju, v tamkajšnjih naseljih Rigonce, Dobova in Obrežje.

V zadnjem času zaradi povečanega števila prebežnikov vse več držav krepi nadzor na mejah s sosednjimi državami, med drugim tudi Nemčija in Poljska.

Pirc Musar: Problematike se je treba lotiti v izvornih državah

"Migracije so velika težava Evropske unije, vsi se moramo zavedati, da migracije niso nekaj nenavadnega. Skozi stoletja, zgodovino človeštva so migracije vedno bile in vedno bodo. Res pa je, da je znotraj schengenskega mejnega območja ta problematika morda malce občutljivejša. Gre za prost prehod ljudi in blaga, temu je schengen namenjen, zato bi o zapiranju meja raje razmišljala s tresočo roko. Sami imamo kar precej težav, ker je Avstrija uvedla nadzor na slovensko-avstrijski meji, vseskozi Avstrijo opozarjamo, da to ni dobro, ni v skladu s predpisi," je v Studiu ob 17. uri na Prvem povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

Slovenska predsednica si želi, da bi Hrvaška "oddelala svoj posel" na zunanji meji EU-ja in se sploh ne bi bilo treba pogovarjati o zapiranju meja znotraj schengenskega območja. "To gospodarstvu ne prinaša nič dobrega, gre pa za politično odločitev. Če sem iskrena, raje vidim, da razmišljamo o političnih ukrepih, kot pa o ograji na mejah," je sklenila.

Predsednica Pirc Musar podpira odstranitev ograje na meji. "Ta vlada je odstranitev ograje obljubila volivcem, zdi se mi prav, da to obljubo izpolni," je dejala in dodala, da se je z lokalnim prebivalstvom treba o tem pogovoriti.

Pirc Musar: Sovraštvo do tujcev nas mora skrbeti

"Zdi se mi, da je Evropa največ zamudila leta 2015, ko se je zgodil tisti prvi migrantski val, takrat sem bila predsednica Rdečega križa Slovenije, od blizu sem vse skupaj spremljala. Bom kritična do EU-ja, mislim, da je prav, da jasno in glasno povem, premalo solidarnosti je bilo takrat, morda je premalo solidarnosti med državami članicami tudi danes," je še povedala in dodala, da je EU leta 2015 Italijo pustil popolnoma samo na Lampedusi. "EU se mora problematike migracij lotevati v državah, od koder prebežniki prihajajo, tukaj lahko evropska politika naredi več," je sklenila.

Migracije lahko po njenih besedah prinesejo tudi številne koristi, saj v EU-ju manjka delovne sile. "Ne želim si, da bi se migracijski tokovi uporabljali oz. zlouporabljali v politične namene. Sovraštvo do tujcev je nekaj, kar nas mora skrbeti. Vsaka politika, ki goji svoje politične preference, ki pridobiva svoje volivce zgolj na podlagi spodbujanja sovraštva do ljudi drugačne barve, drugačne kulture, verstva, svoji državi, Evropi in tudi svetu, ne prinaša nič dobrega," je posvarila.

Božinović: Ne gre za ukinjanje schengena

"Slovenska uvedba policijskih nadzornih točk ob meji s Hrvaško ne pomeni ukinjanja schengenskega območja, temveč okrepljen nadzor zaradi dejavnosti tihotapcev," je hrvaški notranji minister Davor Božinović komentiral za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Poudaril je, da bo promet čez mejo kljub okrepljenemu nadzoru še naprej potekal po schengenskem režimu in brez zaustavljanja.

Božinović je še pojasnil, da podobno kot Slovenija tudi Hrvaška izvaja izravnalne ukrepe, ki so jih uvedli po odpravi nadzora na meji, kar vključuje tudi naključni pregled vozil v prometu. Spomnil je, da ima hrvaška policija s slovenskimi kolegi vsakodnevne mešane patrulje ob meji in da je od začetka leta preprečila vstop več kot 22.000 prebežnikov iz Hrvaške v Slovenijo.

Plenković: Ne gre za grožnjo schengenu

Tudi premier Andrej Plenković je ocenil, da okrepljen nadzor Slovenije ni grožnja schengenu. "Prvič, na noben način ne gre za sklicevanje na člen schengenskega zakonika, po katerem bi lahko v primeru grožnje in velike intenzivnosti nezakonitih migracij vrnili nadzor na meji. To je nadzor notranjega, njihovega ozemlja, to dela tudi Hrvaška," je po poročanju Hine dejal v Splitu. Poudaril je še, da gre za izravnalne ukrepe, ki ne bodo ovirali prehoda schengenske meje med Hrvaško in Slovenijo.

Jandroković: Gre za izredne okoliščine

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je po poročanju Hine medtem ocenil, da je Slovenija odločitev sprejela zaradi povečanega števila nezakonitih prihodov prebežnikov in pritiska tamkajšnjega prebivalstva, kar se dogaja tudi na obmejnih območjih Hrvaške. Poudaril je, da ta odločitev ne bo zaustavila svobodnega prehoda meje.

"Gre za izredne okoliščine. Verjamem, da so vsi ti ukrepi začasni," je še dodal. Pri tem je ocenil, da so pomemben dejavnik tudi prihajajoče evropske volitve, zaradi katerih oblasti želijo "pokazati državljanom, da imajo vse trdno pod nadzorom".

Jandroković je napovedal, da bo hrvaška stran govorila s slovenskimi kolegi, s katerimi imajo zelo odprt dialog. "Ničesar ne skrivamo drug pred drugim, imamo skupno težavo, ki jo moramo reševati skupaj." Ob tem je poudaril, da meje na Hrvaškem varuje več kot 6000 policistov, in dodal, da bodo videli, ali morajo še okrepiti nadzor.

Milanović: BiH je treba vključiti v EU

Okrepljen nadzor na meji s Slovenijo je popoldne komentiral tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović. Prepričan je, da "Slovenija to počne zaradi domače javnosti", kar razume, čeprav po njegovem mnenju obstaja tudi drugačna rešitev problematike prebežnikov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine. "Edini način za rešitev tega je čimprejšnja vključitev BiH-a v Evropsko unijo," je pojasnil.

Poudaril je, da hrvaška policija dela, kar lahko. "Slovencem nimam česa zameriti, verjetno bi to storili tudi mi. Naša policija dela, kar lahko, več kot to ne more in ne sme," je sporočil. "Zdaj vidimo, da ni Evrope brez meja, obstaja Evropa brez mejnih nadzorov, potem pa te spet uvedejo," je dodal.

Migracije bodo tudi tema četrtkovega srečanja notranjih ministrov EU-ja

Posebno pozornost bodo namenili akcijskemu načrtu Evropske komisije za reševanje migracijskega pritiska na Italijo, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila sredi meseca ob obisku na italijanskem otoku Lampedusa.

Minister Poklukar pa se je pred zasedanjem zavzel za čimprejšnji podpis novih sporazumov med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) ter državami Zahodnega Balkana. Ti sporazumi bi Frontexu omogočili sodelovanje pri varovanju meja na celotnem ozemlju teh držav.

Porast števila prihodov prebežnikov po zahodnobalkanski migracijski poti namreč opaža tudi Slovenija. Do zdaj je policija po ministrovih besedah obravnavala že nekaj več kot 40.000 nezakonitih prehodov meje s Hrvaško, medtem ko jih je bilo lani v prvih osmih mesecih leta nekaj več kot 13.600.