Sklic skupne seje odborov za obrambo in za notranje zadeve so zahtevali v poslanski skupini SDS-a. Koalicijski člani odborov so sicer skušali sejo prekiniti, ker da odbor za notranje zadeve še vedno ni končal septembrske seje na temo migracij. Ker so v SDS-u vztrajali z izvedbo seje, so koalicijski poslanci sejo obstruirali. Preostali člani odbora so tako lahko opravili razpravo, glasovanja o predlagani aktivaciji 37a člena zakona o obrambi, ki predvideva podelitev pooblastil vojski za varovanje meje, pa ni bilo.

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je med razlogi za sklic skupne seje navedla statistične podatke o številu nezakonitih prehodov meje in izkušnje lokalnega prebivalstva. Kritična je bila do tega, kako je organizirano delo policije ob meji, menila je, da bi ji vojska z določenimi pooblastili lahko bila v pomoč.

Poklukar: Pomoč vojske je skrajni ukrep

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je poudaril, da spremljajo situacijo na področju migracij v Sloveniji, na balkanski in mediteranski migrantski poti. Aktivacija 37a člena zakona o obrambi je po Poklukarjevih besedah skrajni ukrep.

"Treba je razmišljati naprej, kajti v izvornih državah Azije in Bližnjega vzhoda razmere niso stabilne," je dodal. Pojasnil je, da so že avgusta, ko je bil migrantski tok zelo okrepljen, začeli analizo ukrepov po zakonu o obrambi. A policija v tem trenutku obvladuje nezakonite migracije, zato aktivacija omenjenega člena ni smiselna.

Spomnil je, da je ustavno sodišče razveljavilo 10b člen zakona o tujcih, tako da je aktivacija izrednih pooblastil vojske edino, kar državi preostane v primeru povečanega števila nezakonitih prehodov meje.

Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Nataša Dolenc je pojasnila, da že poteka dodatno usposabljanje vojakov za primer aktivacije dodatnih pooblastil Slovenske vojske. Opozorila pa je tudi, da bi še bolj okrepljeno sodelovanje vojakov v varovanju meje vplivalo na izvajanje drugih nalog SV, med drugim na zagotavljanje sil na mednarodnih operacijah. Je pa tudi poudarila, da je pri 37a členu fokus v podpori policiji, ne varovanju meje.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je glede tega pojasnila, da so pretekli teden začeli usposabljati prvo skupino vojakov. Ko bodo ti končali usposabljanje, bodo lahko usposabljali svoje kolege.

"Zaprimo že mejo, potem ne bo težav z azilnimi postopki"

"Glede na to, da so ljudje že tam, bi to pomenilo bistveno lažje delo in boljšo zaščito meje. Potrebujemo ukrepe, da to mejo že enkrat zapremo. Potem ne bi imeli nobenih problemov z azilnimi postopki," je ocenil poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Žana Mahniča (SDS) je zanimalo, zakaj je bila aktivacija 37a člena mogoča leta 2016, zdaj, ko so številke bistveno višje, pa ne. A mu je minister Poklukar pojasnil, da trenutne razmere na področju migracij niso tako resne kot leta 2016. Tedaj je mejo dnevno prečkalo tudi več kot 9.000 ljudi, avgusta ob letošnjem vrhuncu pa okoli 100 dnevno.

Bobnarjeva pa je opozorila tudi na to, da ni več težava (malo)številčnost policistov ob meji. Mednarodna zakonodaja zahteva zelo natančne postopke pri obravnavi za zagotovitev človekovih pravic vsakega prijetega nezakonitega prebežnika, kar policistom vzame ogromno časa. Povedala je še, da policija spremlja delovanje organiziranih kriminalnih združb, ki tihotapijo prebežnike. Večinoma so to tuji državljani, tudi taki, ki so že v postopku pridobivanja mednarodne zaščite. "Že leta opozarjamo na zlorabe sistema," je dejala.

Poudarila je, da je policija za varovanje meje že dobila dodatne brezpilotne letalnike in bodo za njihovo uporabo usposobili dodatne policiste. Nabavili so tudi dodatne lovske kamere, termovizije in opremo za ugotavljanje prisotnosti ljudi v vozilih. V nabavi je tudi oprema za vzpostavitev dodatnih videonadzornih centrov.