Socialni partnerji bodo danes najverjetneje še zadnjič pred začetkom javne obravnave sedli za skupno pogajalsko mizo. Upokojitveni pogoji se po trenutnem predlogu ne spreminjajo, saj je predlog o postopnem zvišanju starostne meje na 67 let, če ni dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, umaknjen z mize.

Napovedane so spremembe dvojnega statusa. Ministrstvo predlaga, da bi upokojenec prva tri leta po starostni upokojitvi lahko prejemal 40 odstotkov pokojnine, po treh letih bi se delež znižal na 20 odstotkov. Tik pred koncem pogajanj so obrtniki jasno in glasno povedali, kaj menijo o zadnjem predlogu ministrstva za delo. Predsednik obrtne zbornice Branko Meh je tako poudaril, da v tej fazi predloga gotovo ne bodo podprli.

Dogovorjeni o odmernih odstotkih
Dogovorjeno pa je poglavje o odmernih odstotkih. Ta naj bi za oba spola za 40 let pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka. Ženskam se pravica ohranja in zanje bo višina omenjenega odmernega odstotka veljala takoj, moškim se bo odmerni odstotek postopoma zvišal do leta 2025. Ženske bodo imele pokojnino višjo za 1,36 odstotka za vsakega otroka – upoštevali se bodo največ trije otroci, pod pogojem da upravičenka ne bo uveljavila časovnega bonusa.

Poleg tega so se dogovorili za triodstotni bonus za vsako leto podaljšanja delovnega razmerja, potem ko zavarovanec izpolni pogoja za starostno upokojitev. Sindikati nimajo zadržkov, predsednik Pergama Jakob Počivalšek meni, da bi bile spremembe, če bi bile sprejete, "lahko pozitivne za vse". Potem ko bodo socialni partnerji predlog potrdili, sledijo javna razprava, obravnava na ekonomsko-socialnem svetu in nato predvidoma sprejetje zakona z novim letom.

Mramor: Povišani pokojninski izdatki
In kakšni bodo učinki predlaganih popravkov pokojninskega sistema? Ob polni uveljavitvi bi se pokojninski izdatki lahko povečali za skoraj odstotek bruto domačega proizvoda, kar je 500 milijonov. Predlog rešitev ni prispevek k vzdržnemu pokojninskemu sistemu, meni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Dušan Mramor. Te pomenijo predvsem pomembno zvišanje pokojninskih izdatkov. Ko bo nastopil polni učinek teh sprememb, bo, tako Mramor, pomenil finančni učinek v vrednosti enega odstotka BDP-ja.

Rešitve bodo sicer uveljavljene postopno, zato finančne posledice ne bodo nastopile naenkrat. Kljub temu so spodbude in predlagani bonusi prešibki, da bi vplivali na osrednjo težavo, prehitro upokojevanje, namesto nasprotno, čim dlje ostati aktiven, dodaja Mramor. "Sedanji sistem stimulira, da se čim prej upokojiš, medtem ko predlogi, ki so jih dajali ekonomisti, gredo v nasprotno smer, da pač sistem stimulira, da se dela dlje," pojasnjuje Mramor.

Bonusi bodo tudi težko izničili finančni učinek višjega odmernega deleža oziroma kot pravi Mramor: "Dvomim, da bodo ti ukrepi, ki so zdaj predlagani, imeli dovolj močan učinek, da bodo izničili na drugi strani povečanje odmerne stopnje." Gre za prilagoditve, ki bodo izboljšale gmotni položaj zdajšnjim upokojencem, vendar je njihov domet kratke sape, spremembe, ki bi bile usklajene z demografijo, so torej znova potisnjene na stran.