Glede na to, da (zdaj ne več) nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan pravzaprav prihaja z ministrstva, ki ga vodi, in da je sodelovanje s Henrikom Gjerkešem, ki ga je odnesla vožnja pod vplivom alkohola, označila kot pozitivno, večjih sprememb v vodenju ministrstva ni pričakovati. Z ministrico smo se pogovarjali o njenem pogledu na število občin, stalni temi pokrajin in črpanju evropskih sredstev.

Nekdanji minister Gjerkeš je bil proti drobljenju občin. Imate enako stališče?
Poslanci pristojnega odbora DZ-ja so z neglasovanjem njeno ustanovitev preprečili.
Temeljno merilo za ustanovitev občine je njena sposobnost zadovoljevanja potreb in interesov prebivalcev ter izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom. Objektivno je sposobnost občine povezana s številom prebivalcev, ki zagotavljajo občini primerna sredstva za opravljanje njenih nalog. Na podlagi analize, ki smo jo pripravili v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je utemeljena ocena, da občine s 5.000 prebivalci v veljavnih režimih opravljanja in financiranja občinskih nalog lahko uspešno, enako kot večje občine, zadovoljijo potrebe in interese svojih prebivalcev ter zagotavljajo izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom. To je bilo temeljno izhodišče za zaostritev pogojev za nadaljnje ustanavljanje občin. Drugo izhodišče za spremembe zakona, uveljavljene sredi lanskega leta, pa je dejstvo, da se z ustanavljanjem novih občin posega v obstoječe občine, s čimer se zmanjšujeta njihovi funkcionalna in finančna avtonomija. Spremembe so torej pogoj za krepitev lokalne samouprave v Sloveniji.

Kako komentirate neupoštevanje sklepa ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran?
Glede dogajanja okrog ustanavljanja občine Ankaran pa poudarjam, da je vlada v skladu z izrekom odločbe ustavnega sodišča v decembru 2010 pripravila predlog sprememb in dopolnitev zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij ter ga predložila v obravnavo državnemu zboru. Pri tem je upoštevala tudi stališče ustavnega sodišča, da je državni zbor z razpisom referenduma za ustanovitev občine Ankaran že odločil o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev občine in je sprejetje zakona le posledica te odločitve. Dogodki na matičnem delovnem telesu državnega zbora pa so potem pripeljali do zaustavitve zakonodajnega postopka.

V zvezi z zakonom o skladnem regionalnem razvoju ste dejali, da njegova osnovna filozofija ni prerazporejanje dohodka med manj in bolj razvitimi regijami, ampak izkoriščanje neizkoriščenih potencialov. Kako? Lahko pojasnite?
S predlogom novega zakona vzpostavljamo temelje novega regionalnega razvoja. Ta temelji na izkoriščanju vseh potencialov, ki jih regije imajo, in ponuja vzvode državi, da lahko v posamezni regiji reagira v primeru poslabšanja gospodarskih in socialnih razmer. Kot veste, se regionalne razvojne razlike v Sloveniji ne zmanjšujejo, kriza pa je še dodatno opozorila na nekatere slabosti. Ker obstoječi zakon nima sistemskih odgovorov na velike razvojne probleme, ki so nastali predvsem kot posledica krize, smo pristopili k pripravi novega zakona. Rešitve, ki jih predlagamo, odpravljajo potrebo po intervencijskih razvojnih zakonih, s katerimi so v lanskem letu nekatera območja opozorila na svoje razvojne težave. Regionalna politika, ki jo predlagamo, temelji na večnivojskem partnerskem dialogu in prinaša teritorialno ter časovno opredeljene instrumente. Oblikovali smo fleksibilne rešitve in dinamične ukrepe, ki jih potrebujemo pri odzivanju na krizne situacije. Tako bo vlada ob zaznanih poslabšanih razmerah lahko takoj reagirala. Če bo na primer brezposelnost - kljub sistemskim ukrepom, ki bodo take situacije preprečevali -, v območju določene upravne enote presegla kritično mejo 17 odstotkov, bo imela vlada zakonsko podlago, da sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za tako območje. Tako bodo območja z visoko brezposelnostjo deležna programskega pristopa, prednostne obravnave razvojnih politik, spodbud za zaposlovanje in dodatnih proračunskih sredstev za izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti. Če bodo torej kjer koli v Sloveniji nastopile razmere, kot smo jim bili priča v lanskem letu v Pomurju, bo to območje na podlagi novega sistemskega zakona deležno približno enake ravni državne podpore, kot je bila zagotovljena Pomurju. Na ta način bomo lahko pravočasno omejili posledice in pripomogli k hitrejši stabilizaciji razmer. Sicer pa je opisani instrumentarij regionalne politike zamišljen kot izjema, ki se aktivira le v kriznih situacijah, torej če odpovejo vsi drugi mehanizmi regionalne politike, vključno z evropsko kohezijsko politiko.

Minister Gjerkeš je v intervjuju za naš portal dejal sledeče: Moja napoved je, da bom na začetku leta 2011 oziroma po sprejetju zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja začel dejavnosti drugega kroga pogajanj o pokrajinah. Kako daleč je prišel oziroma kje in predvsem kdaj boste vi nadaljevali?
Tudi sama menim, da je projekt ustanovitve pokrajin politično izvedljiv. Vsekakor bo najtrši oreh konsenz o številu pokrajin, vendar menim, da to ni nemogoč cilj. Prepričana sem, da nam bo s trudom na vseh straneh in dobrimi argumenti uspelo preseči politična kupčkanja. Pokrajine kot drugo raven lokalne samouprave Slovenija potrebuje zaradi notranjerazvojnih potreb države. V ospredju mora biti uresničevanje načel lokalne samouprave, ki izhajajo iz določb slovenske ustave in načel Evropske listine lokalne samouprave. V življenju zasledujem stališče, da je treba podpreti ideje, ki so dobre za Slovenijo, ne glede na to, s katere strani prihajajo, in regionalizacija je gotovo ena tovrstnih idej. Če se celotna razprava ne bo ponovno skoncentrirala na politično-prestižnih vprašanjih in pripisovanju takšnih ali drugačnih zaslug za ta projekt, sem prepričana, da ga lahko uresničimo še v tem mandatu. Tudi naš predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v zadnji fazi predvideva prav ustanovitev pokrajin. Šele tedaj bosta namreč v Sloveniji vzpostavljeni optimalna regionalizacija in decentralizacija. Strokovne podlage, kjer so bile upoštevane tudi izkušnje iz tujine, so pripravljene, prav tako zakonski predlogi, morda bo treba le še nekoliko dodelati zgodovinski vidik.

Če se vrnemo k zakonu o skladnem regionalnem razvoju. Omenjeni zakon podpore opozicije nima. Ta je že napovedala, da ga ne bo podprla, in edino pot regionalnega razvoja vidi v ustanavljanju pokrajin. Vaše ministrstvo pa pravi najprej zakon, nato pokrajine. Zakaj je potrebna ta premostitev z zakonom, če temu smemo tako reči?
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bo začel veljati prvi dan po objavi v uradnem listu, podjetja, ki delujejo v problemskih območjih in nujno potrebujejo pomoč, pa bodo predvidoma do te pomoči prišla že v prvi polovici leta. Sredstva za začetek uresničevanja omenjenega zakona v Beli krajini in na Kočevskem, pa tudi v obmejnih problemskih območjih – na Koroškem, v Halozah in drugje - smo namreč že zagotovili v državnem proračunu za leto 2011.

Začetek delovanja pokrajin pa je povsem drugo vprašanje. Tudi ko bo dosežen politični dogovor glede pokrajinske zakonodaje, bo preteklo se nekaj časa, da bodo lahko izvedene volitve in bodo pokrajine dejansko začele delovati.

Premier Borut Pahor je delo nekdanjega ministra Gjerkeša sicer pohvalil in če ne bi bilo spodrsljaja, bi bil zagotovo še vedno na čelu ministrstva. Kako vi kot njegova sodelavka in naslednica ocenjujete njegovo delo?
Midva sva delala skupaj, področja dela sva imela dobro razdeljena in mnoge spremembe so bile pozitivne. Dobro sva sodelovala in glede na dogodke, ki smo jim bili priča v preteklem letu in so botrovali njegovemu odstopu, lahko rečem le, da občudujem njegovo pokončno držo.

Se je na ministrstvu do zdaj delalo dobro ali načrtujete pomembnejše spremembe v načinu dela in določitvi prednostnih nalog?
Kar se tiče nadaljnjega dela in nalog, za katere je odgovorna Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, si bom vsekakor prizadevala, da jih opravimo po začrtani dinamiki in maksimalno uspešno. Kot veste, je služba sistematizirana v treh uradih – za kohezijsko politiko, za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in od decembra lani tudi za evropsko teritorialno sodelovanje. Vse dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru uradov, so zame prioriteta in na vseh bomo maksimalno delali.

Vaše ministrstvo je glede črpanja evropskih sredstev med najbolj izpostavljenimi. Kako poteka črpanje in koliko sredstev naj bi počrpali letos?
Slovenija je pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike zelo uspešna. Na organu za potrjevanje, ministrstvu za finance, je posredovanih za skoraj 928 milijonov evrov sredstev. Črpanje poteka nemoteno in po načrtovani dinamiki, razveseljuje pa je tudi dejstvo, da je Slovenija po posredovanih zahtevkih za plačilo v Bruselj med novimi državami članicami Unije na tretjem mestu, med vsemi državami članicami pa kar na sedmem mestu. To je med letoma 2007 in 2010 najvišje mesto do zdaj. Vsekakor bomo v službi, ki jo vodim in je organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, tudi v letošnjem letu nadaljevali aktivnosti za poenostavitev in optimizacijo delovanja sistema izvajanja kohezijske politike ter si še naprej prizadevali za maksimalno uspešno črpanje sredstev. Želim pa si še povečati dinamiko.