Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je v oddaji Odmevi govoril tudi o obnašanju slovenske politike, ignoriranju državnih institucij in ravnanju političnih strank. "Če nekaj izgleda kot raca, kvaka kot raca in hodi kot raca, se bomo morali strinjati, da je to raca in da za to ne potrebujemo pravnomočne sodne odločbe, ki bo povedala, da bo to raca," je ponazoril Klemenčič. Odmeve je vodil Slavko Bobovnik.

Zapisali ste, da je spričevalo neverodostojno. Zakaj niste zapisali ponarejeno?
Preprosto zato, ker ne odločamo v kazenskem postopku. Spričevalo je neverodostojno. Lahko bi zapisali tudi ponarejeno. Komisija se je z zadevo ukvarjala tri tedne. Tega nismo zapisali na pamet, pridobili smo vse listine, ki na tem področju obstajajo, pridobili smo tudi izjavo gospoda poslanca, vpogledali smo v domneven original in za nas je v tem smislu zadeva končana. Z zadostno mero gotovosti je ugotovljeno, da spričevalo ni verodostojno in da gospod Simčič nima ustrezne pete stopnje izobrazbe.

In v tem primeru je neverodostojno enako ponarejeno.
Ponarejenemu smo se izognili preprosto zato, ker ne vodimo kazenskega postopka. Ampak da, to spričevalo ni izvirno spričevalo.

Je bil predsednik poslančeve stranke preveč zaupljiv, ali je bil zaveden? Ni imel dokazov, ni imel tega spričevala, pa vendar je stoodstotno zaupal poslancu?
Ne vem. Z mojega vidika je predsednik stranke reagiral tako, kot se prevečkrat reagira v slovenskem prostoru. Ko nismo pripravljeni zaradi političnih kalkulacij storiti tega, kar je prav. Če nekaj izgleda kot raca, kvaka kot raca in hodi kot raca, se bomo morali strinjati, da je to raca in da za to ne potrebujemo pravnomočne sodne odločbe, ki bo povedala, da bo to raca.

Ampak isti predsednik pravi, da se tožilstvo gre politične igrice.
V Sloveniji ni nič novega, pri kateri koli politični opciji, da se ob očitku katere koli nepravilnosti najprej poskuša obrniti proti tistemu, ki je očitek izrekel. Vse institucije so tako ali drugače napadene. Pa naj gre za tožilstvo ali Komisijo za preprečevanje korupcije ali Računsko sodišče, drugič spet neki drug organ … Če pa bi šlo za sodne oblasti, bi pa mogoče bila tudi to težava. Polemiziramo z odločbami ustavnega sodišča, ignoriramo odločbe Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča. To ni več normalno.

Zdaj je pravzaprav vse odvisno od tega konkretnega poslanca. V kazenskem postopku mu nihče ne more nič in visokošolske diplome mu vsaj za zdaj ni mogoče odvzeti. Ali si ta poslanec in njegova stranka lahko privoščita, da z morebitnim odstopom čakata do junija, da bi zaščitila politične interese stranke, ki ji poslanec pripada?
Če bi sledili duhu funkcije poslanca, narave poslanca, pa zakonu o integriteti, ki poslance kot državne funkcionarje zavezuje, si tega ne bi mogli privoščiti. Ali se to lahko privošči v slovenskem zeitgeistu in realnosti, pa je drugo vprašanje.

Ampak parlamentu, poslancem v državnem zboru priporočate, da sprejmejo neke vrste moralni kodeks. A saj so tam vendar isti, ali pa skoraj isti ljudje, to že dvakrat poskušali, pa se ni izšlo?
Kar je žalostno samo po sebi. Mi smo upali, da bo nov sklic državnega zbora, v katerem sedi tudi, mislim, da več kot polovica novih poslancev, ki so to prvič, le izkoristil priložnost, da začne dvigati zaupanje v institucije pravne države. Slovenci imamo namreč po vseh raziskavah javnega mnenja, evropskih raziskavah javnega mnenja, najnižje zaupanje v politično elito, zaradi domnevne skorumpiranosti politične elite. Nižje zaupanje kot Romuni, Bolgari, Baltske države, da ne govorimo o državah zahodne Evrope. To, kar se dogaja v tem konkretnem primeru, s tem poslancem, pa tudi druge afere, se dogaja tudi bolj ustaljenim demokracijam. Ključno je, kako se odzovejo. Pred leti smo bili priča precej hudim aferam, ki so pretresle angleški parlament. Ampak ta se je na to resno odzval, sprejel ustrezne kodekse ravnanja, ki jih izrecno, striktno tudi udejanjajo in danes veljajo za primer dobre prakse.

Ampak saj ni mogoče nekoga prisiliti, da spoštuje kodeks?
Absolutno, ampak ne moremo poštenosti, integritete in odgovornosti dosegati zgolj s palico. Nekaj osnovne integritete in dostojnosti nosilcev funkcij pa vendarle mora biti, ne samo v povezavi s konkretnim poslancem, ampak s celo politično elito vseh parlamentarnih strank. Nekaj strank se je v zvezi s tem sicer opredelilo, tudi predsednik parlamenta, kar pozdravljamo, ampak večinoma stranke ali s tem nočejo ničesar imeti ali pa iz takšnih in drugačnih političnih kalkulacij tega ne sprejmejo.

Kaj pa vaša institucija, uporabil bom vaše besede pred začetkom oddaje. Dejali ste, da imate včasih občutek, da ste komisija za opazovanje korupcije, ne pa Komisija za preprečevanje korupcije? Je treba tudi pri vašem delu kaj spremeniti, pri vašem konkretnem delu ali pri zakonih, ki urejajo vaše delo?
Vse tri stvari, ki ste jih našteli, ali pa naj se ta država odloči, da institucij, kot sta protikorupcijska komisija in Računsko sodišče, preprosto ne potrebuje. Zakaj jih potrebujemo, če se naših odločitev ne spoštuje in ne sprejema. Zelo preprosto - ne delajmo si utvar, ker moram priznati, da se na naši komisiji pri delu včasih počutimo skrajno nemočni. Sistem, kakršen je danes in kakršen je že dvajset let v tej državi na tem področju, je nesprejemljiv.

Zelo ste zdaj razdražili javnost, ko ste pred časom, preteklo je več mesecev, sporočili, da vse posle med državo in gospodarstvom vodi skupina 10 ali 15 odvetnikov. Obljubili ste njihova imena. Leto dni je preteklo. Sem jih spregledal ali jih niste sporočili?
Nisem obljubil njihovih imen, ampak sem povedal, da je v centru lobističnih moči skupina odvetnikov, skupina PR in svetovalnih firm. To še vedno trdimo, to se deloma vidi tudi iz supervizorja. Določenih stvari pa nismo mogli objaviti, ker nismo mogli priti do določenih podatkov v podjetjih, ki so v državni lasti.

Teh imen torej z vaše strani ne bomo izvedeli?
Skozi posamezne primere. Nekatere ste že izvedeli.