Vogrinu je konec maja spodletel poskus, da bi za novega mandatarja predlagali rednega profesorja na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Dušana Radonjiča. Za svoj predlog je zbral le dva podpisa.

Tako je v torek na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti odloka o razpustitvi DZ-ja in o predčasnih volitvah. Poleg argumentov, zakaj poletje ni pravi čas za izvedbo volitev, pa je v svoji zahtevi za presojo ustavnosti navedel tudi razloge, zakaj Slovenija potrebuje "ekspertno" vlado.

Tisti volilni upravičenci, ki bi bili takrat na dopustu, ne bi mogli uveljaviti svoje volilne pravice, glasovanje bi jim bilo onemogočeno, kar ni samo neodgovorno, ampak tudi neustavno, trdi Vogrin.

Opozoril je tudi na prakso v drugih članicah EU-ja, kjer so volitve praviloma jeseni ali pomladi, pozimi redkost, poleti pa izjema.

Poletne volitve tudi čez štiri leta?
Vogrinu se zdi problematično tudi to, da če se parlamentarne volitve izvedejo v poletnem času, se bodo potem poleti odvijale tudi redne volitve čez štiri leta.

Prav tako po njegovem mnenju datum volitev ni bil pravilno določen, ker ni bil upoštevan 30-dnevni rok za iskanje in predložitev mandatarja, kar je predvideno z ustavo in poslovnikom DZ-ja.

Predsednik Pahor je fazo "proaktivnega iskanja mandatarja za več kot polovico roka skrajšal, pozneje pa je poslancem prehitro dal možnost za iskanje novega mandatarja", opozarja Vogrin, ki meni, da "dobronamernost ni noben argument", ampak je argument lahko le dosledno upoštevanje ustave.

S tako kratkim rokom za izvedbo volitev naj bi bile parlamentarne stranke v veliki prednosti, saj jih volivci poznajo, medtem ko nove stranke ne bodo imele možnosti, da se predstavijo, saj se ne bodo mogle tako hitro organizirati.

US dobil že tri zahteve
Vogrinova zahteva za presojo ustavnosti je že tretja tovrstna zahteva, ki je romala na ustavno sodišče. Eno zahtevo je vložila še skupina državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, drugo pa Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo.