Predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje odloka do končne odločitve.

Pobudniki za oceno ustavnosti zatrjujejo, da je rešitev v odloku, da se DZ razpusti s 1. junijem 2014 in so volitve 13. julija, v nasprotju s 1., 3., 43, in 44. členom Ustave. Julij je namreč čas poletnih šolskih počitnic in čas poletnih dopustov. Z izvedbo volitev in pred njimi tudi bistvenega dela volilne kampanje, saj bodo zadnji trije tedni že potekali v času počitnic, bo kršena volilna pravica iz 43. člena Ustave, zatrjujejo pobudniki.

Dopustnikom je kršena pravica voliti
Pojasnjujejo, da je pravica voliti kršena vsem tistim, ki bodo v tem času na dopustu in jim bo oddaja volilnega glasu dejansko onemogočena ali bistveno otežena.

Pravica biti voljen pa bo kršena kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank, ki jim bo zaradi poteka najpomembnejšega dela volilne kampanje (zadnji trije tedni) v času poletnih počitnic in dopustov onemogočena oziroma bistveno otežena možnost predstavitve sebe in svojega političnega programa ter s tem tudi bistveno zmanjšana možnost uspeha na volitvah v primerjavi s kandidati parlamentarnih strank.

Kršena pravica do informirane odločitve
Posledično je zato kršena pravica vseh volilnih upravičencev do informirane odločitve o tem, koga voliti, ki je sestavni del aktivne volilne pravice, dodajajo.

Poudarjajo še, da je Slovenija skladno s 1. členom Ustave demokratična republika, v kateri ima po 3. členu oblast ljudstvo. Svojo oblast ljudstvo uresničuje neposredno in z volitvami. Tako je stopnja legitimnosti izvoljenih poslancev v neposredni korelaciji z volilno udeležbo. Določitev datuma volitev tako sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice.

Odsotnost vpliva na reprezentativnost
Odsotnost znatnega dela volilnega telesa, ki julija dopustuje v tujini, po navedbah iz pobude vpliva tudi na reprezentativnost dela volivcev, ki se volitev lahko udeleži. Struktura tistih, ki bi se volitev udeležili v poletnem času, je namreč po mnenju pobudnikov lahko bistveno drugačna od tiste v preostalih nepočitniških mesecih. Na to vplivajo različne materialne možnosti ljudi, različne navade v zvezi z načinom preživljanja dopusta ter opravila, ki nekatere skupine prebivalstva zaradi dela, ki se intenzivira v poletnem času (turizem, kmetijstvo), ohranjajo doma.

Visoka stopnja nezaupanja politiki
Pobudniki opozarjajo še na trenutno visoko stopnjo nezaupanja aktualni politiki, ki se kaže v praktično vseh meritvah javnega mnenja, tudi nedavne volitve v Evropski parlament je abstiniralo 76 odstotkov volilnih upravičencev. "Razpisati volitve v državni zbor v počitniškem času v takšnih družbenih razmerah pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični primanjkljaj in izjemno nizko stopnjo legitimnosti prihodnje oblasti, katere koli politične barve že bo," so prepričani.
Kaj prinaša dosledno upoštevanje rokov?
Opozarjajo še, da dosledno upoštevanje rokov omogoča, da lahko aktualne parlamentarne stranke, če ocenijo, da bi se jim nizka volilna udeležba v nekem trenutku izplačala, s svojim ravnanjem (odstop predsednika vlade in nato neizvolitev novega) volitve premaknejo v čas nizke volilne udeležbe in svoj politični dobiček skujejo na preprečitvi glasovanja na volitvah zajetnemu delu volilnih upravičencev.

Spomnili so tudi na navedbe ustavnega sodišča glede referenduma o arhivih, kjer da je to navedlo, da določitev dneva glasovanja med prazniki in počitnicami sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu.

Ustavno sodišče že trikrat odločilo
Tako pobudniki sledijo opozorilu pravnika Andraža Terška, ki poudarja, da je ustavno sodišče že trikrat odločilo, da volilne kampanje in volitve ne smejo biti med poletnimi počitnicami.

"Sprejetje takšne ustavnopravne razlage je smiselno tudi zaradi dejstva, da se zaradi ustavno in zakonsko določenih rokov za razpis rednih volitev poslancev v DZ te z vsakimi naslednjimi volitvami pomikajo proti poletnima mesecema, in bi se tako lahko s problemom potrebe razpisa volitev v času poletnih počitnic kmalu srečali že pri razpisu rednih volitev," še dodajajo pobudniki.

Že v torek so pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi DZ-ja in razpisu predčasnih volitev vložili Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo.