Odlok, ki ga je predsednik republike Borut Pahor podpisal v nedeljo, vsebuje tako določbe o razpustu DZ-ja kot tudi o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki so določene za 13. julij. Skupina bo izpodbijala celoten odlok - tako razpust parlamenta kot razpis volitev.

Če bi ustavno sodišče razveljavilo datum volitev, bi pomenilo, da predčasne volitve ne bi mogle biti izvedene v roku, ki ga določa ustava, torej od 40 do 60 dni po razpustu parlamenta. Torej bi bilo takšno stanje neustavno. Drugače bi bilo, če bi ustavno sodišče razveljavilo del odloka, ki govori o razpustu DZ-ja. S tem delom odloka namreč začnejo teči volilni roki, torej tudi ta časovna omejitev izvedbe volitev.

Niti poslovnik DZ, niti zakonodaja, niti ustava ne določajo, kdaj mora biti DZ razpuščen, če ni bil podan predlog za izvedbo tretjega kroga imenovanja novega mandatarja.

Na ustavnem sodišču pa so pojasnili, da bo presoja odloka o razpisu volitev potekala enako kot presoja drugih predpisov, potek volilnih rokov pa na samo presojo ne vpliva.

Bralci so se obračali na Mladino
Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž argumentov, s katerimi bodo izpodbijali odlok, še ne želi razkriti, saj da je zahteva po ustavni presoji odloka še v pripravi. "Izhajamo iz stališča, da določitev datuma sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice. Torej govorimo o temeljni človekovi pravici," je pojasnil.

Za vložitev ustavne presoje so se odločili, ker se je na Mladino obrnilo več državljanov, ki so dvomili o ustavnosti takšnega odloka. Verjame, da bodo z zahtevo uspeli. Kdo izmed posameznikov bo še sodeloval v zahtevi, prav tako ni želel povedati, med njimi pa naj bi bili tudi nekateri znani obrazi.