Pahor je namreč predsedniku DZ-ja Janku Vebru uradno predal pismo, v katerem ga v skladu z ustavo in poslovnikom DZ-ja obvestil, da državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade, in ga zaprosil, da se DZ na seji s tem tudi seznani. To je Pahor povedal po srečanju z Vebrom.

Predsednika DZ-ja je tudi prosil, naj pred državnim zborom to odločitev tudi ustno pojasni. Pahor meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dnevni rok, v katerem lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna.

Če bi bilo jasno določeno, da mora predsednik republike državni zbor o svoji odločitvi obvestiti po 30 dneh, o skrajšanju roka ne bi bilo govora. A piše najpozneje v 30 dneh, kar tudi v skladu z mnenji ustavnih pravnikov pomeni, da to lahko stori prej, če svojo odločitev utemelji, je dejal Pahor.

Poslanci bodo imeli na voljo 14 dni
DZ se bo s Pahorjevo odločitvijo uradno seznanil v četrtek. Zgodaj zjutraj bo seja kolegija predsednika DZ-ja, ob 15.30 pa seja DZ-ja, je v izjavi za javnost povedal Veber. S tem bo začel teči 14-dnevni rok, ko lahko poslanci (vsaj 10) predlagajo mandatarja. Iztekel se bo začetek junija.
Zatem imajo poslanci še 48 ur, ko je mogoče v DZ-ju odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev.

Če tudi po izteku omenjenega 48-urnega roka predloga za novega mandatarja ne bo, bi Pahor lahko predčasne volitve razpisal že za drugo nedeljo v juliju. Čeprav je to čas počitnic, večina strank meni, da je to najmanj slaba možnost. Če Pahor roka ne bi skrajšal, bi bile volitve lahko tudi konec avgusta, vendar bi v tem primeru volilna kampanja padla v čas počitnic.

Pravnika: Zavlačevanje je dopustno
Pravnika Rajko Pirnat in Tone Jerovšek se strinjata, da bi bilo zavlačevanje v okviru ustavno dovoljenih rokov dopustno. To je namreč Pahorju predlagal Veber. Pirnat meni, da bi s sklicevanjem sej DZ-ja, kjer bi se sproti seznanjali z novonastalimi okoliščinami (denimo, da kandidata za mandatarja ni), lahko počakali po sedem dni in več. S tem bi omogočili volitve jeseni, s čimer bi volivci imeli boljše možnosti za spremljanje kampanje in udeležbo na volitvah, je prepričan. Je pa že bolj ali manj jasno, da takšnega zavlačevanja ne bo. Zaplete se lahko le na četrtkovi seji kolegija, če člani ne bi podprli istodnevne plenarne seje DZ-ja.

Napovedana ustavna presoja
V neparlamentarni stranki Solidarnost pa so predsedniku Pahorju povedali, da bodo od ustavnega sodišča zahtevali presojo ustavnosti poletnega termina volitev. Prepričani so namreč, da bi volitve v času dopustov državljanom onemogočile spremljanje kampanje in udeležbo pri glasovanju.