Politika išče nasvete že v tem trenutku, ko državljani nestrpno pričakujemo, kdaj bomo lahko volili novo sestavo parlamenta, kdaj bomo dobili novo vlado. Predsednik Pahor je za mnenje vprašal vrsto ustavnih pravnikov. Poslušal jih je in ugotovil, kateri so najbolj neprimerni meseci za volitve: junij zaradi neizvedljivih rokov, avgust zaradi dopustov. Še vedno pa ne vemo, kateri je primeren in bo obveljal: julij ali šele september.

O tem se posvetuje z novim krogom ljudi, vodji poslanskih skupin. Stranke imajo glede datuma volitev različne interese: vse pred kamerami dajejo načelne trditve, kakšna je njihova realna računica, pa je stvar pogovorov za kamerami in s svetovalci, strategi, PR-strokovnjaki.

Alenki Bratušek s skupino nepovezanih poslancev bi ustrezale volitve čim prej, saj se bo z vsakim tednom bolj izgubljal naboj izteklega kongresa in bi morala do jeseni svojo identiteto, ki se bo morala razlikovati od identitete ostanka starega PS-ja, graditi z velikim vložkom energije, pri čemer kot v. d. predsednice vlade, ki opravlja le tekoče posle, nima veliko orodij za vzbujanje pozornosti. Stari PS bo vesel vsakega časa, ki ga lahko izrabi za dokazovanje, da so le oni pravi PS s pravim programom. SDS-a, ki, kot je dejal eden od sogovornikov v neuradnih pogovorih te dni, živi v popolnoma svoji resničnosti, balonu, kjer ima zveste volivce, se čas volitev ne more veliko dotakniti. Vsaj v tem trenutku se zdi tako, ko še ni jasno, kdaj bi o pravnomočni obsodbi Janeza Janše lahko razpravljali vrhovno in ustavno sodišče.

V SD-ju so interesi o času volitev, tako kot stranka sama, precej razklani. Same stranke, ki dosega na volitvah okrog deset odstotkov, se ta čas ne bo dotaknil bistveno. Pomembnejši sta dve stvari: prva je pomembna za usodo in prihodnost Igorja Lukšiča kot predsednika stranke. Če na evropskih volitvah uspe, bo stranka z izidom kar zadovoljna. Če mu preboj ne uspe, je zelo verjetno na mizi vprašanje o tem, ali lahko stranko še vodi. Druga je morebitno povezovanje na levici. Sami akterji v politiki (na različnih straneh) predvidevajo, da bi morebitni trojček Nova AB – Šoltes – Cerar lahko na volitvah dobil okrog 30 odstotkov. Veliko vprašanje pa je, ali se jim bo za sodelovanje tudi uspelo dogovoriti in koliko so njihovi programi sploh združljivi.

DeSUS ima svojo tržno nišo: upokojence z večnim geslom "Ne damo pokojnin in regresa", zato datum volitev zanje kot stranko ni tako zelo bistven. SLS-u in NSi-ju, ki bosta verjetno oblikovala predvolilno koalicijo, bi zagotovo ustrezale volitve julija, saj računajo na morebiten učinek dobrega izida na evropskih volitvah.

Skratka, veliko dogajanja, stranke se ukvarjajo s preračunavanji in same s sabo, na ministrstvu za zdravje pa še vedno ni ministra.

In v tem turbulentnem kotlu telefoni zvonijo stricem iz ozadja, svetovalcem, strategom, PR-strokovnjakom. Dva izmed njih bosta z analizo in pogledi o tem, kaj se bo dogajalo na političnem parketu, gosta nocojšnje Tarče: Bogdan Biščak in Božo Novak, dva izmed najbolj obveščenih spin doktorjev, o katerih bomo med drugim govorili v oddaji. Izkušnje, ki so jih nabirali v letih političnega delovanja, zdaj pa imajo prednost kalkulacije spremljati nekoliko bolj od daleč, pa bodo prispevale k zanimivim in prodornim pogledom na aktualno dogajanje na političnem prizorišču in v ozadju: Tone Partljič, Ivo Hvalica, Miro Petek in Vika Potočnik se bodo še pridružili v studiu Tarče, ki jo vodi Tanja Gobec, ki v tem trenutku snema pogovor s predsednico vlade v odstopu Alenko Bratušek.