Poročilo o opravljenem izrednem nadzoru nad ravnanjem policije v primeru strelske grožnje šolam aprila letos je končano. Ob javni predstavitvi nekaterih podrobnosti je generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić razkril, da so poročilo zaradi zaznanega razloga za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, že odstopili posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva.

"Ugotovili smo, da je vodja OTEN-a (Oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, Sektorja za organizirano kriminaliteto, Uprave kriminalistične policije, op. a.) napisal uradni zaznamek in v njem zapisal neresnični podatek," je na tiskovni konferenci povedal Levačić. Zdaj je naloga specializiranega državnega tožilstva, da zadevo razišče in morda najde tudi kakšne druge znake kaznivih dejanj, denimo nevestnega dela v službi. Disciplinski in delovnopravni postopki zoper policiste, ki so bili vpeti v preiskovanje grožnje, pa so v pristojnosti vodstva policije, je povedal Levačić.

Do kod kaže iskati odgovorne za neustrezno ravnanje in povzročeno paniko?

"Ugotovitve nadzora terjajo najmanj ugotavljanje delovnopravne oziroma disciplinske odgovornosti ne samo subjektivno odgovornega kriminalista, temveč tudi nadrejenih, pri katerih je umanjkal predvsem nadzor nad izvedenimi aktivnostmi," meni Miroslav Žaberl, predavatelj na mariborski fakulteti za varnostne vede. Dodaja, da je nepredstavljivo, da je od prijave do prvih izvedenih policijskih poizvedovalnih ukrepov minilo več dni.

"Znotraj uprave kriminalistične policije se niso pravilno odzvali ob prvi prijavi te informacije, zato je bil v nadaljevanju odziv policije neustrezen," je ugotovitve nadzora pojasnil Levačić.

Uprava kriminalistične policije je sicer del Generalne policijske uprave, ki jo po zakonu o organiziranosti in delu v policiji vodi generalni direktor policije, zato se zastavlja vprašanje tudi o njegovi objektivni odgovornosti.

"O morebitni objektivni odgovornosti prvega med policisti mora razmisliti in odločiti minister. Bila bi podana, če bi navedeno neljubo situacijo povzročile sistemske težave, ki jih vodstvo policije ne bi pravočasno zaznalo in preprečilo," odgovarja Žaberl, ki v ugotovitvah nadzora sicer zaznava vsaj dva deloma sistemski težavi. Prva se nanaša na sodelovanje in izmenjavo informacij med policijo in Sovo. Seznam kontaktnih informacij med službama je bil nazadnje posodobljen pred dvanajstimi leti, na njem je vsaj ena oseba, ki ni več zaposlena v policiji, v konkretnem primeru obravnave grožnje šolam pa je stik s Sovo vzpostavila tudi oseba, ki je na tem seznamu ni. Da je treba dogovor o sodelovanju novelirati in seznama kontaktnih oseb, ki so zadolžene za komunikacijo med službami, ažurirati, so predlagali tudi nadzorniki.

Neusklajeno komuniciranje policije z izobraževalnimi ustanovami, kar Žaberl zaznava kot drugo deloma sistemsko težavo, naj bi sicer že odpravili. Junija so namreč policija, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje podpisali sporazumom o protokolu obveščanja in ukrepanja v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah.

Ne glede na zaznane pomanjkljivosti Žaberl meni, da iz poročila o izrednem nadzoru izhaja, da "je do večine kršitev prišlo zaradi neupoštevanja pravnih predpisov in internih aktov policije, kar kaže na to, da ima policija to področje sistemsko urejeno, samo realizacija in nadzor nad izvajanjem šepata".

Minister in prvi policist odsotna, po nadzoru ostaja več neznank

Tudi po končanem izrednem nadzoru nekaj vprašanj ostaja brez odgovora. Med drugim, kaj se je zgodilo z drugo od dveh prijav spornega komentarja, o katerem je urednik portala 24ur.com, kot lahko beremo v poročilu, ki smo ga pridobili neuradno, "obvestil pristojni instituciji s področja varnosti, nobena od njiju pa ni bila policija". Prijavitelja naj bi obe instituciji obvestili, da je bila policija s komentarjem seznanjena 2. aprila okoli 10.15. Kot še razkriva poročilo, je bila grožnja na portalu objavljena od 9.45 do 9.55., vodja OTEN-a Albert Černigoj pa je posnetek zaslona s spornim komentarjem prejel ob 9.53. V nadaljevanju nadzora je bilo ugotovljeno, da je Černigoju informacijo posredovala Sova, temeljito je bilo preverjeno tudi ravnanje policistov, ki je sledilo.

Kar zbode, pa je odgovor Darija Levačića na vprašanje, ali so v nadzoru preverili tudi, kaj se je zgodilo s prijavo drugi instituciji – ali je sploh prišla do policije, ni prišla, če je prišla, kdaj je prišla in kje se je izgubila? "V to se nismo spuščali," pravi Levačić. Zakaj, če obstaja možnost, da je informacijo o grožnji (okoli 10.15, op. a) prejela tudi neka tretja oseba ali več njih v policiji? Zakaj to ni bilo preverjeno v nadzoru, smo ministrstvo vprašali naknadno in odgovor še čakamo.

Nam pa sicer že dalj časa ne želijo odgovoriti niti na vprašanji, kdo in kdaj je o spletni grožnji obvestil notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Našo prošnjo, naj nam posredujejo dokument, iz katerega bi lahko bil razviden želeni odgovor, so zavrnili z argumentom, da tak dokument ne obstaja, na vprašanje pa odgovorili le, da je bil minister obveščen v skladu z zakonom o organiziranosti in delu v policiji. Zakon res ne predpisuje pisnega obveščanja, a je najmanj nenavadno, da ni mogoče izvedeti, kdaj sta bila o grozilnem komentarju, ki je bil ocenjen kot resna grožnja in je močno vznemiril javnost, obveščena prvi mož policije in pristojni minister.