Spremembe so v poslanski skupini SDS pripravili po tem, ko je v javnost prišla zgodba upokojenega policista, invalida in očeta samohranilca, ki mu grozi deložacija iz službenega stanovanja v lasti Ministrstva za notranje zadeve. MNZ mu je sicer ponudil nadomestno stanovanje zunaj Ljubljane, a ga zaradi svojih zdravstvenih težav ne more sprejeti.

Trenutno policist, ki izgubi pravico do bivanja v službenem stanovanju, denimo ob invalidski upokojitvi, stanovanje obdrži le, če zanj ni zainteresiran aktivni policist, sicer pa mu ponudijo drugo stanovanje, za katerega policijski uslužbenci niso izkazali zanimanja. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pojasnjuje, da službena stanovanja primarno niso namenjena upokojenim policistom, pač pa za reševanje stanovanjskega problema še aktivnih policistov. Na razpolago je 564 stanovanj za policiste, po zadnjih podatkih pa v službenih stanovanjih biva 47 upokojenih policistov.

V SDS-u so zato predlagali spremembe 86. in 88. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bi zagotovile, da službeno stanovanje lahko zadržijo policist, ki je invalidsko upokojen, svojci umrlega policista in veterani vojne za Slovenijo. Na pristojnem parlamentarnem odboru so te spremembe skoraj soglasno potrdili in predlog pripravili za obravnavo na plenarni seji državnega zbora. Vlada je sicer opozorila, da so v predlogih pomanjkljivosti in da MNZ usklajuje svoj predlog sprememb s policijskimi sindikati, pripravljen pa naj bi bil prihodnje leto.

Sindikata nezadovoljna, predlagata amandmaje
Zdaj sta se na poslanske skupine skupaj obrnila tudi oba reprezentativna policijska sindikata. Opozarjata namreč, da predlogi sprememb problematike ne rešujejo in urejajo celovito in enakopravno do vseh zaposlenih v policiji. "Policisti, ki tvegamo svoje življenje in zdravje za zagotavljanje varnosti ljudi, smo soočeni z dejstvom, da službe zaradi specifičnosti dela v večini primerov ne opravljamo v svojem domačem okolju, ampak vse prepogosto zaradi potreb policije na drugem koncu države. Tako je marsikateri policist prisiljen v selitev v kraj, ki je bliže službi, zaradi nizkih dohodkov pa si ne morejo privoščiti najema stanovanja na trgu po profitnih najemninah. Zato službena stanovanja, čeprav ne gre za pravico iz delovnega razmerja, predstavljajo pomemben vidik socialne varnosti policistov," pojasnjujejo v sindikatih PSS in SPS.

Poudarjajo, da področja službenih stanovanj država ne more reševati parcialno in pod pritiskom javnega mnenja, zato so na vse poslanske skupine naslovili skupen predlog amandmajev in dopolnil, ki bi nadgradili predlog SDS-a. Zaščititi želijo tudi tiste kategorije zaposlenih, ki jih poslanska novela postavlja v neenakopraven položaj: aktivne policiste z mladimi družinami, ki zaradi delovnih potreb službujejo daleč od domačega okolja, aktivne policiste in njihove družine v primeru smrti najemnika, smrt pa ni nastopila pri izvajanju policijskih nalog, druge zaposlene v policiji, ki nimajo statusa policistov, družine policistov, ki so zaradi različnih okoliščin potisnjene na socialni rob - kot je primer družine pogrešanega policista.

"Država mora po našem mnenju posebej poskrbeti za aktivne policiste z mladimi družinami, ki so v službo razporejeni daleč od doma. Zaradi teh okoliščin so prisiljeni iskati najem profitnih stanovanj - službenih namreč ni dovolj na voljo -, saj jim oddaljenost delovnega mesta ne omogoča usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti. Zaradi obremenjenosti z vožnjo, nezmožnosti zagotavljanja varstva majhnih otrok in podobnih okoliščin je v preteklih letih veliko število policistov tudi prekinilo delovno razmerje. Posledično so policijske enote kadrovsko podhranjene, policisti teh enot pa trpijo za sindromi izčrpanosti in izgorelosti," v sindikatih dodatno utemeljujejo svoje predloge.

Prav tako predlagajo, da vlada letno za izvrševanje teh dopolnjenih členov zagotavlja namenska sredstva.

Odgovori poslanskih skupin
In kaj na njihove predloge pravijo v poslanskih skupinah? Nanje smo naslovili vprašanja in čakamo odgovore.

V poslanski skupini SMC se zavedajo, da predlagane spremembe problematiko urejajo le delno, in sicer za tri kategorije policistov. "Ker pa gre za najbolj ogrožene kategorije, smo se odločili, da bomo sopripomogli k prednostnemu reševanju njihovega socialnega položaja in eksistence," pojasnjujejo in dodajajo, da so predlagatelja novele pozvali, naj pripravijo še dodatne amandmaje. Medtem pa menijo, da pa se amandmaji, ki jih predlagata policijska sindikata, dotikajo tudi pravice do najema službenega stanovanja in neprofitne najemnine. "Gre torej za problematiko, ki je stvar pogajanj med socialnimi partnerji in ki bo urejena z novelo, ki jo bo v naslednjem letu pripravila vlada."

V poslanski skupini SD podpirajo spremembe, ki so jih dorekli na odboru DZ-ja, saj so prepričani, da do primerov deložacij policijskih invalidov in veteranov ne sme prihajati. O amandmajih, ki jih predlagajo policijski sindikati, pa se nameravajo še pogovoriti in "ob obravnavi predloga na seji sržavnega zbora podpreti rešitve, ki bodo pripomogle k najboljšemu reševanju te problematike".

V poslanski skupini nepovezanih poslancev ne bodo vlagali amandmajev, saj menijo, da vnašanje tovrstnih določb v zakon ni niti produktivno niti pravilno, saj ne gre za vsebine, ki sodijo v zakonsko besedilo. Način dodeljevanja službenih stanovanj je sicer urejen s pravilniki posameznih organov, ki taka stanovanja imajo, dodajajo. Opozarajajo tudi, da bi z zakonskimi spremembami neupravičeno razlikovali med posameznimi skupinami javnih uslužbencev, saj na primer tudi ministrstvo za javno upravo podeljuje službena stanovanja, ki jih ima v svojem fondu upravljanja.

V poslanski skupini Levica podpirajoo zakonske rešitve ki preprečujejo deložacije upokojenih policistov, "ne podpiramo pa predlaganih amandmajev sindikatov policije,na podlagi katerih bi prišlo do razprodaje že tako osiromašenega javnega fonda stanovanj," so zapisali v odgovoru. Dodajajo še, da v Sloveniji potrebujemo aktivno stanovanjsko politiko,ki bo zagotavljala stanovanja, ne da bi se človek moral zadolžiti za celo življenje ali pa čakati na stanovanje v dolgi čakalni vrsti. Obenem pa po mnenju Levice potrebujemo tudi spremembe zakonodaje, ki bi preprečile nesmiselne deložacije zaradi nekaj evrov neplačanih položnic. V Levici so ob tem še zapisali, da so oboje že predlagali, a ne koalicija ne desnica nista tega podprli.