"Z zaostritvijo stavkovnih aktivnosti v obliki doslednega izvajanja naših nalog želimo pokazati vladi, da dela veliko napako, ker podcenjuje zaposlene v policiji in naše upravičene zahteve," so ob napovedi zaostritve stavke, zapisali v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). Ob tem so opozorili, da minister za notranje zadeve Aleš Hojs in vlada ne kažeta nobene resnosti in pripravljenosti za dogovor o razrešitvi stavkovnih zahtev. Z

V javnem pismu so v sindikatu spomnili na besede predsednika vlade Janeza Janše, ki je javno oznanil pričakovanje strogega izvajanja ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, ki bodo privedli do boljše epidemiološke slike in postopnega sproščanja ukrepov. Policijski sindikat Slovenije se sicer ne želi opredeljevati o ustreznosti in primernosti ukrepov za zajezitev covida-19, ki jih je sprejela vlada. "Ne glede na to bo PSS pri izvajanju teh ukrepov sledil pozivu predsednika vlade Janeza Janše ter pomagal po svojih najboljših močeh," so zapisali.

"Državljani naj se obrnejo neposredno na vlado, ki je ukrepe sprejela"

Zaostritev je bila po trditvah sindikata namenjena zagotavljanju višje stopnje varnosti javnega zdravja državljanov. Ob tem sporočajo, naj se ljudje zaradi morebitnih nevšečnosti ali slabe volje zaradi izvajanja ukrepov obrnejo neposredno na vlado, ki je ukrepe sprejela. Z današnjo aktivnostjo so želeli policisti vladi sporočiti, da svoje obveznosti izvajajo v skladu s predpisi. "Tak odnos pričakujemo tudi od vlade, saj še vedno živimo v pravni in demokratični Republiki Sloveniji, kjer še vedno veljajo pravice in standardi enakopravnosti," so sporočili.

V PSS-ju so prepričani, da bi vlada lahko odprta vprašanja rešila v nekaj dneh. "Vse kaže, da vlada ne samo, da ni učinkovita pri obvladovanju covida-19, ampak je očitno neučinkovita tudi pri razreševanju sporov, ki jih sama povzroča," so zapisali in napovedali, da so današnje aktivnosti šele uvod v širše zaostrovanje stavke.

V vodstvu policije so navedli, da verjamejo in zaupajo predstavnikom sindikata, da njihove načrtovane stavkovne aktivnosti ne bodo imele neposrednega vpliva na ljudi ali na njihovo varnost. Poudarili so, da spoštujejo pravico zaposlenih do stavke, a od predstavnikov sindikata ter zaposlenih tudi upravičeno pričakujejo, "da bodo v času stavke zakonsko predpisane naloge dosledno opravljali. Naloge so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih".

Hojs prepričan, da je stavka politično motivirana

Notranji minister Aleš Hojs ocenjuje, da stavka Policijskega sindikata Slovenije za zdaj poteka korektno, prav tako nima informacij, da bi policisti kje pretiravali s poostrenim nadzorom. Kot je dejal na odboru DZ-ja za notranje zadeve, ki že ves popoldan razpravlja o javni objavi plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve in policije, bodo stavkovne zahteve sindikata poslane na vlado, ki bo imenovala pogajalsko skupino in se do njih opredelila. Sam računa, da bi lahko vlada stališče sprejela že kmalu.

Hojs meni, da bi dogovor s sindikatom že lahko dosegli, če ne bi ta zahteval zvišanja plač za dva plačna razreda za vse. Sam se namreč zavzema za to, da bi dali več tistim z najnižjimi plačami in manj tistim z najvišjimi. V današnji razpravi je še povedal, da je bila lani povprečna bruto plača v Sloveniji 2028 evrov, povprečna bruto plača v policiji 2586 evrov, povprečna bruto plača policista 5. in 6. tarifnega razreda pa 2412 evrov.

Hojs ocenjuje, da je stavka politično motivirana in da poteka ob nepravem času. PSS je namreč 11. januarja začel stavko na celotnem območju države. Kot razlog za stavko so navedli kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018 v zvezi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice. Prepričani so, da bi na podlagi ugotovitev analize morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Stavko so danes za tri ure tudi zaostrili.

Očitki o ustvarjanju novih vodstvenih delovnih mest

V policiji sicer od ponedeljka velja nov akt o sistemizaciji delovnih mest, ki po navedbah vodstva policije prilagaja organizacijo dela novim varnostnim izzivom. Kot so pojasnili, se policija v zadnjem desetletju srečuje z velikimi varnostnimi izzivi, kot so povečani tokovi nedovoljenih migracij, prometna preobremenjenost avtocest, nove oblike kriminala in obvladovanje razmer v času epidemije covida-19.

Medtem iz vrst policistov prihajajo tudi očitki, da novosti prinašajo povečanje administracije, moti pa jih tudi sprememba umestitve NPU-ja. Številni policisti so do novosti skeptični, saj menijo, da se z aktom "množijo najvišje vrednotena delovna mesta v policiji", je poudaril predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko. "Ta delovna mesta se očitno sistemizirajo za premestitve uslužbencev, ki bodo, kot kaže, odstavljeni, ko bo policija dobila novega generalnega direktorja policije," je prepričan. Po njegovih besedah tako akt še zdaleč ne sledi principom kariernega sistema, saj je v "večini primerov prirejen določenim posameznikom in interesnim skupinam".

Vodstvo zavrača očitke: "Ob spremembah vedno preučimo potrebe"

Vodstvo policije očitke zavrača, saj naj akt ne bi posegal v obstoječi karierni sistem, pač pa se urejajo določena delovna mesta, ki so potrebna za izvajanje nalog policije. Na očitke o kopičenju najvišje vrednotenih delovnih mest pa odgovarjajo, da je ustrezna sistemizacija potrebna zaradi ustreznega organiziranja dela in delegiranja nalog. Zagotavljajo, da ob tovrstnih spremembah vedno skrbno preučijo potrebe po dodatnih strokovno-tehničnih delovnih mestih in vodstvenih delovnih mestih, da bi tako zagotovili ustrezno in učinkovito organizacijo dela.

Nova vodstvena delovna mesta pa po njihovih pojasnilih sledijo povečanju števila delovnih mest policistov. S spremembo akta o notranji organizaciji je vodstvo policije na novo sistemiziralo 354 delovnih mest, od tega je 325 delovnih mest policistov, 29 pa administrativnih in strokovno-tehničnih delovnih mest, so pojasnili. Te spremembe po njihovih pojasnilih ne prinašajo nikakršnih sprememb pri plačah zaposlenih.

Sprememba umestitve NPU-ja

Kritike policistov so uperjene tudi v spremembe glede Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in specialne enote policije. Vodja NPU-ja bo odslej odgovoren direktorju uprave kriminalistične službe, medtem ko je bil doslej neposredno generalnemu direktorju policije. Temu po informacijah STA-ja nekateri nasprotujejo, saj naj bi vodstvo policije zaobšlo zakonodajo in spremembo uvedlo s podzakonskim aktom. V policiji po navedbah Večera medtem spremembo utemeljujejo s tem, da je taka ureditev bolj smiselna, v avtonomijo NPU-ja pa naj ne bi posegala.

Novi akt ustvarja tudi temelje za upravo avtocestne policije, ki bo po nekaterih opozorilih opravljala delo, ki ga že zdaj sektor prometne policije v upravi uniformirane policije. Nekateri problematizirajo tudi sistemizacijo dveh delovnih mest pomočnika policijskega vikarja. Spremembe akta sicer podpiše minister za notranje zadeve, socialni partnerji pa lahko podajo le neobvezujoče mnenje.