Türka je kot najprimernejšega za predsednika republike ocenilo 44 odstotkov vprašanih, devetnajst odstotkov kot najprimernejšega ocenjuje Boruta Pahorja, sedemnajst odstotkov vprašanih pa Milana Zvera. Neopredeljenih je ostala približno petina vprašanih.

Danilu Türku tako nadpovprečno visoko podporo namenjajo dijaki in študentje, zaposleni v negospodarskih dejavnostih ter prebivalci Ljubljane in Maribora. Zver na drugi strani uživa nadpovprečno visoko podporo med kmeti in desno samoopredeljenimi. Pri Borutu Pahorju pa z višjimi deleži podpore izstopajo zaposleni v gospodarstvu in podporniki trenutne vlade.

Če bi bil potreben drugi krog volitev za predsednika republike, bi Danilo Türk premagal tako Zvera kot Pahorja. Če pa bi drugi krog potekal med Zverom in Pahorjem, pa bi volivci podprli Pahorja.

Več kot polovica strankarsko neopredeljenih
Pri merjenju podpore političnim strankam je raziskava izmerila rast deleža neopredeljenih, ki znaša 51 odstotkov. Takšno strankarsko neopredeljenost so pri Centru za raziskovanje javnega mnenja nazadnje izmerili lansko jesen.

Glede na junijske meritve so podporo izgubile prav vse stranke. Preferenčna podpora vodilni stranki SDS je glede na junij upadla za četrtino in danes znaša 12 odstotkov. Socialnim demokratom se je podpora s 13 odstotkov znižala na 11, Pozitivni Sloveniji Sloveniji pa z 12 na 10 odstotkov preferenčne podpore.

Podpora padla tudi vladi
Na vprašanje, ali podpirate vlado, je 21 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, 73 odstotkov pa vlade ne podpira. Neopredeljenih je ostalo šest odstotkov vprašanih. Do vlade so najbolj kritični samozaposleni, študentje in dijaki, prebivalci Ljubljane in Maribora ter stari do 30 let.

Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da se tako nadaljuje izostren odnos med volilnim telesom in nosilci izvršilne oblasti, ki se je vzpostavil že v sredini leta 2007; torej še v času Pahorjeve vlade. Vpliva pa tudi na nižanje ocen dela vlade, državnega zbora in predsednika republike.

Največ zaupanja zdravstvu in vojski
Pri ocenjevanju zaupanja v osrednje državne in družbene ustanove se je najbolje odrezalo zdravstvo, ki mu zaupa 47 odstotkov vprašanih. Na drugo mesto se je z dvema odstotkoma zaupanja manj uvrstila vojska, sledijo pa jima šolstvo, policija in predsednik republike.

Na drugi strani so se med institucije, ki jim ljudje najmanj zaupajo, uvrstili politične stranke, državni zbor, vlada in predsednik vlade. Poleg njih pa anketiranci ne zaupajo niti Banki Slovenije, Cerkvi, duhovščini in sodiščem.

L. L.