Mati samohranilka iz Ljubljane, ki je zaradi otrok želela ostati anonimna, nam je zaupala svojo zgodbo. Petindvajset let je imela redno zaposlitev, pred petimi leti je čez noč ostala brez službe in brez denarja. "Ostala so mi tri posojila, ki jih res težko plačujem. Živim od socialne pomoči, s katero mi uspe poravnati položnice, za posojilo, ki sem ga najela, ko sem bila še zaposlena, pa zmanjka." Zaradi neplačevanja posojila ji grozijo z odvzemom stanovanja, torej edinega doma, ki ga ima zase in svoja dva otroka. Enkraten odpis dolga ji ne bo rešil finančnih težav, v katerih se je znašla. "Zame položnice niso največji problem," prizna naša sogovornica. "Država mi lahko pomaga tako, da mi odplača enega od treh posojil."

Jeseni prihaja odpis dolga
Ministrica Anja Kopač Mrak napoveduje, da bodo dolgove odpisali prejemnikom socialne denarne pomoči, varstvenega dodatka in prejemnikom otroškega dodatka. V projektu odpisa dolgov bodo z državo sodelovale občine, banke in podjetja, ki bodo prostovoljno odpisale dolgove tistim, ki jih bo na podlagi evidenc centrov za socialno delo izbralo ministrstvo za delo. "Gre za okoli 100 tisoč prejemnikov socialne pomoči, ki imajo odločbe," pojasni ministrica.

Ministrstvo za delo je do zdaj opravilo pogovore z večino županov in podjetij, ki bi lahko prišla v poštev za odpis dolgov, bank po naših informacijah še niso obiskali. Na Združenju bank Slovenije so nam pojasnili, da s predlogom ministrstva še niso seznanjeni. Župana Ljubljane in Maribora, Zoran Janković in Andrej Fištravec, ukrep pozdravljata. "Ta ukrep mora doseči dvoje: pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Merilo mora biti zelo jasno. Po drugi strani mora zagotoviti občinam zakonitost in ne sme dopustiti zlorab," je opozoril ljubljanski župan.

Hrvaška izkušnja
Na začetku leta so dolgove začeli odpisovati na Hrvaškem. Vlada je napovedala, da bodo s tem ukrepom zagotovili nov začetek približno 60.000 socialno najbolj ogroženim državljanom, ki nimajo niti premoženja niti prihrankov in imajo račune blokirane več kot leto dni. Njihove obveznosti so bile ocenjene na skupno nekaj več kot 210 milijonov kun (27,4 milijona evrov).

Po skoraj štirih mesecih so izbrisali dolgove le 672 državljanom, v postopku naj bi sicer bilo več kot 30.000 ljudi, izbrisani dolg posameznika pa naj ne bi presegal 35.000 kun (4.580 evrov). Na hrvaškem ministrstvu za socialno politiko in mlade pravijo, da ni jasno, zakaj je interes državljanov tako majhen. Od aprila dalje zahtevo za odpis dolga lahko, poleg prejemnikov socialne pomoči, vložijo tudi tisti, ki nimajo statusa socialno ogroženih oseb.

Ana Vojnović Zorman, Posebna ponudba