Predlog daje najrevnejšim možnost novega začetka, podjetjem pa možnost enostavnega in poceni očiščenja bilanc, je dejal vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec. Država bi namreč podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave.

Ker se je Slovenija sedem let krize ukvarjala le z ekonomskim vidikom in se je ves čas le varčevalo, je trpela sociala, je dejal Mesec. Pod pragom revščine posledično živi že 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok, je povedal. Vse več ljudi ne zmore plačevati osnovnih življenjskih stroškov, kot so komunalne storitve, električna energija, račun za prenosni telefon, prispevek za RTV Slovenija, je še dodal.

V ZL-ju so zato sledili zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije in pripravili osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivejšim. Njihov predlog omogoča odpis v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve.

Po predlogu ZL-ja bi lahko za odpis kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno.

Tisti z več nepremičninami do odpisa neupravičeni
V stranki so predvideli več varovalk pred zlorabami. Tako se za odpis ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Demotivacijo in špekulacije glede nadaljnjega plačevanja položnic se medtem skuša preprečiti tako, da bi bili lahko odpisani le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.

Kot je dejal Mesec, bi postopek odpisa potekal v treh fazah. V prvi bi Finančna uprava RS-a podjetja pozvala h kandidaturam za odpis, ta pa bi se prijavila. Rok za to naj bi bil konec avgusta. V drugi fazi bi prebivalci oziroma gospodinjstva predložili ustrezna dokazila, da se za to lahko potegujejo, v tretji fazi pa bi prišlo do odpisa.

Interes podjetij za odpis bi se spodbudil s priznanjem davčnih olajšav. V višini odpisanega zneska bi bila podjetja namreč oproščena plačila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost.

Odpis dolgov pa bi podjetjem omogočil tudi čiščenje bilanc, menijo v ZL-ju. To je sicer mogoče že po obstoječi zakonodaji, a je zaradi predvidenega postopka izdajanja opominov, predlogov za izvršbe in dokazovanja, da te niso mogoče, zapleteno in drago.

Koliko manj davkov bi prejela država?
Osnutek zakona bi lahko zajel okoli 200.000 ljudi, koliko manj davkov bi pobrala država, pa Mesec ni znal povedati. Kot je dejal, bi bilo to odvisno od prijavljenih dolžnikov in podjetij, v nobenem primeru pa ne bi imelo posledic za letošnji proračun. Izpad davkov bi deloma nadomestila večja poraba tistih, ki bi jim bili odpisani dolgovi, je pristavil.

Da bi bili lahko odpisi pri Evropski komisiji razumljeni kot nedovoljena državna pomoč, glede na izkušnje tujine sicer ne verjame.

V ZL-ju pričakujejo podporo koalicije
Mesec pričakuje podporo koalicije. V vrstah SD-ja, DeSUS-a in deloma tudi SMC-ja jo je bilo zaznati že, ko so na matičnem parlamentarnem odboru februarja pripravo tovrstnih sprememb predlagali vladi, a so bili zavrnjeni, ker niso bili dovolj konkretni, je opozoril. "Zato smo naredili korak naprej in pripravili konkreten zakon," je povedal. Mesec je še dodal, da je SMC v predvolilnem času napovedoval bolj socialno politiko.

Ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice iz vrst SD-ja Anje Kopač Mrak pripravlja podoben zakon, a je Mesec zavrnil pomisleke, da je osnutek zakona plod rivalstva med ZL-jem in SD-jem. Medtem ko ZL meri na raven države, ministrstvo meri na raven občin, je pojasnil Mesec.