Insekticid je po besedah predstavnikov čebelarske zveze in neodvisnih raziskovalcev izredno obstojen in je do zdaj uničil okoli 1.500 panjev, dodatnih 10.000 pa je močno oslabil.

Opozarjajo, da bodo negativni učinki pesticida vidni šele čez nekaj let, ko se bo ta iz prsti akumuliral v podtalnico, kar se že dogaja na nekaterih območjih v ZDA.

Janez Mihelič iz čebelarske zveze je ob tem povedal, da insekticid najbolj škodi ščitnici, vpliva pa tudi na spremembo dedne snovi.

Težave so se začele leta 2003
Kot je znano, so slovenski čebelarji v letu 2003 začeli opažati spremenjeno obnašanje čebel. Temu so sledile hujše težave, jeseni pa so čebelarji z nekaterih kmetijskih območij, kjer prevladuje koruza, začeli poročati o odmiranju velikega števila čebeljih družin.

Najbolj prizadeta so bila območja od Jesenic do Domžal, nekateri deli Štajerske, Krško polje in deli v Beli krajini. V začetku čebelarji niso vedeli, za kaj gre, ob primerjavi s čebelarji, ki imajo čebele v gozdnih območjih, pa so ugotovili, da so ti enako dobro delali s čebelami, vendar pa pri njih ni bilo odmiranja. Takrat so posumili na imidakloprid.

Vedeli so namreč za dogodke v Franciji, ki je po Miheličevih besedah v zadnjih osmih letih izgubila 500.000 čebeljih panjev, francoske neodvisne raziskave pa so nakazovale, da je krivec imidakloprid.