Marko Jaklič, diplomirani pravnik, je leta 2003, star 31 let, postal predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Leta 2005 je magistriral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Tri leta pozneje je postal prvi mož Javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Prav tako ni nepomembno, da sodi med trojico najbolje plačanih javnih funkcionarjev v občini Ljubljana. Njegova bruto plača je marca znašala 5.182 evrov.

Ekonomist Mićo Mrkaić je leta 2005 po naročilu zdravstvene zavarovalnice Vzajemna za nekaj več kot 3.700 evrov izvedel analizo lekarniške dejavnosti. Besedili analize in omenjene magistrske naloge pa sta si sumljivo podobni. Zloglasno magistrsko delo Marka Jakliča z naslovom Tržne neučinkovitosti in reguliranje trgov zdravstvenih storitev vsebuje izjavo, da je Marko Jaklič sam avtor magistrskega dela, med viri pa Mića Mrkaića ni navedenega kot avtorja ali soavtorja magistrskega dela.

Marko Jaklič izjave ni želel dati. Njegove obrazložitve so skope, dokaze, da je besedilo naloge nastalo pred analizo, pa bo posredoval le v morebitnih uradnih postopkih. V molk se je presenetljivo zavil tudi ekonomist Mrkaić, saj na klice in elektronsko pošto ne odgovarja.

Kaj pa posledice?
"Če bo ta postopek tekel normalno, bi lahko morda že na junijski seji senata obravnavali poročilo komisije," je povedal Dušan Mramor. Če se bo ugotovilo, da gre za plagiatorstvo, sta po statutu univerze določena postopek odvzema magistrskega naslova in uradna objava v uradnem listu. In seveda kazenska ovadba. Gre namreč za ponarejanje javne listine, za kar je po naši zakonodaji zagrožena kazen do treh let zapora. Smo se pa v preteklih letih že srečevali s kar zajetnim kupčkom ponarejenih dokazil o izobrazbi.

Kaj pa posledice? Tako Igor Šimenc kot večina goljufov iz javne uprave so z delovnih mest odstopili. To pa je tudi vse. Le Šimencu je bila izrečena šestmesečna pogojna kazen, na kar se ni pritožil. Danes je registriran samostojni podjetnik. Poleg poslovnega svetovanja se lahko ukvarja še z 80 drugimi dejavnostmi. Dober zgled torej, da se da z goljufijo začeti že zelo zgodaj.

"Največja težava so sankcije"
"Kadar koli so ti mejni primeri, se srečamo s tem, ko nekdo prepiše iz nekega vira in ne napiše, od kod je bilo vzeto, si v bistvu pripiše misli, izraze nekoga drugega kot svoje, tega je največ," pojasnjuje Aljoša Valentinčič z ekonomske fakultete. Monika Kalin Golob s fakultete za družbene vede dodaja, da so "največja težava prav sankcije. Pravilnik predvideva samo tri sankcije; ukor, opomin in izključitev. Vmes pa je neko področje, kjer bi se dalo marsikaj storiti. Težko študenta, ki je en delček prepisal, izključimo z univerze. Vendarle pa samo opomin, sploh če se to ponavlja, ni dovolj".

Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov je iz leta 1999. Povsem zastarel je, kar se tiče obravnave plagiatorstva. Univerza v Ljubljani je pred dvema letoma kupila računalniški program, s pomočjo katerega išče goljufive prepisovalce. "Ta program preveri, kolikšno je ujemanje obstoječega zaključnega dela z že objavljenimi elektronskimi viri, torej internetne strani, določene baze znanstvenih člankov, določene knjige, določeni učbeniki," pojasnjuje Valentinčič.

Diplomsko nalogo se da tudi kupiti
Obstaja pa še en način goljufanja v zvezi z diplomskimi in preostalimi nalogami. Lahko se jih preprosto kupiti. Cene za diplomsko nalogo se gibljejo med 600 in 700 evri. Sankcij, če nekdo plača, da mu naredijo edinstveno diplomsko nalogo, pa ni.

Pred štirimi leti se je na temo pisanja diplomskih nalog za denar našel zgolj en ponudnik, zdaj se jih na spletu brez truda najde vsaj devet. Je pa v primerjavi s časom pred štirimi leti in danes nastala pomembna sprememba. Od leta 2008 novi kazenski zakonik pisanje tovrstnih nalog za denar opredeljuje kot kaznivo dejanje. Večina ponudnikov te storitve je registriranih kot samostojni podjetnik, nekateri kot društvo, tretji so dosegljivi zgolj prek elektronske pošte, če so to hotmaili, gmaili ipd., pa ni možnosti, da se izsledi, kdo stoji za tem.

Lažje je z registriranimi samostojnimi podjetniki
Brez truda se jih lahko najde v poslovnem registru na Ajpesovem portalu. Seveda navajajo, da se ukvarjajo z drugo dejavnostjo. Na ministrstvu za gospodarstvo na vprašanje, kako lahko ti podjetniki opravljajo dejavnost, ki je pravzaprav kazniva, odgovarjajo, da lovljenje goljufov ni v njihovi pristojnosti. Ampak podatki so kot na dlani ...

Razen seveda pri tistih, ki so malce bolj premeteni. Spletna stran mojstudij.com je registrirana v Ameriki, na naslovu v New Yorku. Strežnik, s katerega prihaja elektronska pošta, je v Arizoni, denar pa - kot so povedali uporabniki - nakazujejo na račun v Avstriji. In lastnik? Registriran je pod imenom black spinaca.

Vsi podatki so javni, dostopni vsakomur, ki ga stvari zanimajo. Je pa res, in to se je v preteklosti pokazalo že neštetokrat, da so goljufi vselej nekaj korakov pred tistimi, ki bi jih morali preganjati.

Saša Mihevc za Tednik