Osiromašeni stanovanjski skladi, ki z edinim virom financiranja, torej najemninami, ne morejo več zagotavljati vzdrževanja, obnove in nakupa novih stanovanj, predlagajo zvišanje neprofitnih najemnin.

Vrednost točke za izračun neprofitne najemnine se ni spremenila že od leta 2007, trdijo v stanovanjskih skladih in predlagajo, da bi se višina najemnine prilagajala gibanju povprečne neto plače v državi. Predsednik združenja stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici Slovenije Dušan Gorenčič ob tem pojasnjuje, da se je "v času od 2007 neto plača dvignila z 800 evrov na nekaj več kot 1.000 evrov, in to je razlika v vrednosti okoli 30 odstotkov".

To bi pomenilo, da bi se povprečna najemnina s sedanjih 180 dvignila na 240 evrov. Socialno šibkim bi razliko lahko subvencionirala država. Veliko težavo predstavlja tudi občuten primanjkljaj neprofitnih najemnih stanovanj po vsej državi.

Za 250 stanovanj 3.129 prosilcev
Najbolj kritično je v Ljubljani, kjer se na vsak razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj prijavi 10-krat več prosilcev. Direktor javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink ob tem pojasnjuje, da se je na zadnjem razpisu za 250 stanovanj potegovalo 3.129 prosilcev.

Sedanji sistem najemnin neprofitnih stanovanj dovoljuje tudi anomalije. Določba, da je do neprofitnega najemnega stanovanja upravičena vsaka samska oseba, ki prejema do 200 odstotkov povprečne neto plače ali nekaj več kot 2.000 evrov, lahko privede tudi do takšnega primera - dveh sosedov, ki bivata v popolnoma enakih stanovanjih kvadrature 30 metrov in plačujeta 100 evrov, pri čemer ima eden 540 evrov plače, drugi pa nekaj več kot 2.000 evrov.

Ni denarja za prenovo stanovanj
Prenizke najemnine onemogočajo tudi energetsko prenovo stanovanj, kar pomeni višje stroške. Gorenčič pojasnjuje, da ni zagotovljenega "finančnega vira za izboljšanje energetske učinkovitosti teh stanovanj, kar pomeni, da potem tudi uporabniki plačujejo višje stroške uporabe oziroma ogrevanja".

Kratek povzetek težav bi lahko strnili tako: premalo stanovanj, preveč povpraševanja in premalo denarja, zato skladi trdijo, da so poleg najemnine potrebni dodatni viri financiranja po zgledu razvitih držav, ki bi jih morala zagotoviti država.