Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Lani je življenje zaradi tega izgubilo 37 ljudi od skupno 91 mrtvih na naših cestah. Letos do konca maja je zaradi prehitre vožnje umrlo 19 ljudi. Letošnja najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta umrla.

S hitrostjo v prometu so povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. Zato je ključno, da se zavedamo pomena previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestnoprometnimi predpisi in razmerami na cesti, so opozorili na Agenciji za varnost prometa.

Največ kršitev v nočnem času

V zadnjem desetletju so največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovili na državnih regionalnih cestah zunaj naselja. Povprečne hitrosti so se znižale za osem kilometrov na uro oziroma za 11 odstotkov. Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami, več kršitev pa je v nočnem času.