Foto: Vlada RS/Twitter
Foto: Vlada RS/Twitter

Generalni direktor policije Anton Olaj je strokovni nadzor nad delom policijske enote, ki varuje državni zbor, odredil zaradi pomislekov o pasivnosti policistov. O vsebini poročila bo Generalna policijska uprava javnost obvestila po tem, ko se bo z njo seznanil Olaj, obe policijski enoti pa lahko v prihodnjih dneh podata tudi pripombe na ugotovitve nadzora.

Olaj je na četrtkovi nujni seji odbora DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dejal, da številčnost napadov nakazuje, da ni šlo le za posamezne izraze nezadovoljstva nad poslanci in poskus vplivanja nanje. Glede na intenziteto napadov je primer prevzela kriminalistična policija. Policija je izvedla tudi več ukrepov za zaščito varovanih oseb in okrepila varovanje okolice DZ-ja in njihovih zaposlenih. Olaj je ob tem napovedal, da bodo spremenili tudi koncept varovanja okolice DZ-ja, ki vključuje tudi prost dostop poslancev do bližnjega parkirišča.

Po besedah vodje oddelka za organizirano kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana Stojana Belšaka trenutno obravnavajo šest tovrstnih ravnanj. "Od tega štiri obravnavamo kot kazniva dejanja grožnje, dve pa kot prekrške zoper javni red in mir," je povedal v torkovi izjavi za medije. Dodal je, da so pri nekaterih primerih neposrednih napadov storilce že našli.

Na odboru opozorila o nedopustnosti dvojnih meril

Na četrtkovi nujni seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so na predlog predsednika odbora Branka Grimsa (SDS) razpravljali o nedopustnosti dvojnih meril policije in opustitvi dolžnostnih ravnanj. Grims je nanizal različne negativne izkušnje, ko je bil sam deležen takih in drugačnih napadov ter po njegovem mnenju nezadostnega odziva policije.

Kot je poudaril, so po ustavi v Sloveniji vsi enaki pred zakonom in so vsem zagotovljene enake pravice, tudi pravica do varnosti in osebnega dostojanstva. "Kako potem lahko pride do serijskih napadov," se je vprašal Grims in poudaril, da so se v zadnjem času razširili na poslance vseh političnih skupin, ter opomnil, da še noben napad na poslanca ni doživel sodnega epiloga, v preteklosti pa da policija ob napadih na poslance sploh ni posredovala.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je zagotovil, da bo ministrstvo preverilo, ali obstajajo dovolj močne pravne podlage za odločnejše ukrepanje proti napadom na poslance, in da bodo po potrebi predlagali tudi ustrezne popravke zakonodaje. Ukrepanje pa pričakujejo tudi od pravosodnega ministrstva, tožilstva in sodnikov, da "krivce za pritiske na poslance in grožnje komur koli ostro sankcionirajo". "Ministrstvo bo storilo vse, da se to v kali zatre," je dejal.

Odbor je ob koncu razprave brez glasu proti sprejel tri sklepe, in sicer da opozarjajo, da je vsaka uporaba dvojnih meril pri delu policije nedopustna, da odbor pričakuje, da bo policija zagotovila nemoteno delo poslancev in drugih zaposlenih v DZ-ju ter njihov nemoten dostop od DZ-ja do parkirišča, pa tudi sklep, da pričakujejo, da bo policija vsem poslancem in zaposlenim v DZ-ju zagotovila brezpogojno spoštovanje osebnega dostojanstva in varnosti.

Da je treba režim varovanja DZ-ja spremeniti in izboljšati, so na posvetu ta teden ugotavljali tudi vodje poslanskih skupin. Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je ob tem napade za nedopustne. "Menim, da so šli nekateri celo tako daleč, da bomo razmislili o vložitvi kazenske ovadbe," je napovedal.