Poročilo, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo skladno s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), upošteva tri komponente – podatke o trenutni blaginji, virih za blaginjo v prihodnosti in več vrst neenakosti – uspešnost Slovenije v skupini opazovanih držav EU-ja uvršča v zgornjo, srednjo ali spodnjo tretjino.

V sklopu dohodki in premoženje je denimo Slovenija pri vseh kazalnikih v prvi ali drugi tretjini opazovanih držav EU-ja. Najbolje se je odrezala pri neenakosti porazdelitve dohodka (2. mesto), relativno najslabše pa pri kazalniku težko shajanje z dohodkom (13. mesto).

V Sloveniji naj bi bil dohodek razporejen razmeroma pravično. Po razmerju porazdelitve dohodkov med najbogatejšimi 20 odstotki prebivalcev in najrevnejšimi 20 odstotki prebivalcev je Slovenija na drugem mestu med državami EU-ja. Med najboljše države se uvrščamo tudi glede na razmeroma nizek delež prebivalstva, ki pade pod minimalni prag, zlasti glede revščine in socialne izključenosti.

Pri vrhu po brezposelnosti med mladimi

Po večini kazalnikov, povezanih z delom, medtem naša država spada v sam vrh držav EU-ja. V zgornji tretjini smo po stopnji mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (3. mesto), stopnji premajhne izkoriščenosti delovne sile (6. mesto), stopnji brezposelnosti (7. mesto) in stopnji varnosti na trgu dela (7. mesto). Izjemi sta stopnji dolgotrajne brezposelnosti (13. mesto) in delovne aktivnosti (16. mesto).

Stopnja brezposelnosti prebivalstva v starosti 15–24 let je sicer skoraj trikrat višja od povprečne stopnje, povprečno stopnjo pa presegajo tudi ženske in tuji državljani.

Tudi v sklopu kakovosti delovnih mest se Slovenija uvršča razmeroma visoko. V prvi skupini je po prehodu na pogodbe za nedoločen čas (3. mesto), plačni vrzeli med spoloma (7. mesto) in zadovoljstvu s službo (7. mesto). V drugi skupini je po plačilu za opravljeno delo in po neenakosti dohodkov (11. mesto), v zadnji pa po zaposlenih z nizko plačo (14. mesto), nadurnem delu (15. mesto) in delovni obremenitvi (17. mesto).

Delovni čas in počitnice

Kar zadeva delovno obremenitev, je delež ljudi, ki se soočajo z zahtevami, ki presegajo zmožnosti, najvišji med starejšim prebivalstvom, starim 50–64 let, in med moškimi.
V sklopu usklajevanje dela in prostega časa se Slovenija uvršča visoko pri obeh razpoložljivih kazalnikih, tj. pri zadovoljstvu z izrabo delovnega časa (7. mesto) in počitnicah zunaj doma (7. mesto).

Moški in ženske doživljajo enako zadovoljstvo z izrabo časa. Glede na starost v skupini 30-49 let doživljajo nižje zadovoljstvo, medtem ko tisti, stari 50–64 let, dosegajo višje zadovoljstvo od povprečne stopnje.

Kultura

Pri kulturnem udejstvovanju se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav EU-ja (5. mesto). Ženske in mlajša populacija (25–49 let) se kulturno udejstvujejo oz. so se vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih udeležili kulturne prireditve v večjem deležu kot povprečna populacija.

Pri znanju in spretnostih se Slovenija uvršča visoko po znanju učencev – po naravoslovni pismenosti učencev na 4. mesto, po matematični pismenosti učencev na 5. mesto, med odraslo populacijo pa je uspešnost, vključno z digitalnimi veščinami (15. mesto), slabša.
V sklopu subjektivne blaginje visok delež ljudi poroča, da ima njihovo življenje smisel (6. mesto). Splošno zadovoljstvo z življenjem je v sredini držav EU-ja (12. mesto), slabo pa je splošno zadovoljstvo z življenjem med študenti (18. mesto). Visok je tudi delež ljudi, ki so bili ob času anketiranja bolj negativno razpoloženi (17. mesto).

Slovenija je glede na relativno raven zadovoljstva z življenjem 12. med državami EU-ja. Med moškimi in ženskami ni opaznih razlik glede stopnje zadovoljstva. Mlajša populacija (15–29) ima višjo raven zadovoljstva kot starejša populacija (50–64).

Socialna podpora

Visoka socialna povezanost je očitna prednost Slovenije, merjena z nizkim občutkom osamljenosti (4. mesto), dobrim zadovoljstvom z odnosi (3. mesto) in prijatelji ali sorodniki, na katere se lahko zanesemo – zaznana socialna podpora (4. mesto).

Delež oseb, ki se lahko zanesejo na prijatelje in sorodnike, je med moškimi in ženskami enak, medtem ko imajo mlajše generacije bolj optimistično dojemanje kot starejša generacija.
V sklopu zdravje se Slovenija uvršča slabo, v zadnjo ali srednjo tretjino držav, in sicer pri pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (15. mesto), številu samomorov (26. mesto), depresivnosti (13. mesto), psiholoških stiskah (10. mesto) in splošnem zdravstvenem stanju (12. mesto). Sorazmerno majhno pa je število oseb, ki poročajo o dolgotrajnih omejitvah pri običajnih dejavnostih zaradi zdravstvenih težav (5. mesto).

Varnost in zdravje

Delež moških, ki svoje zdravje dojemajo kot dobro ali zelo dobro, je večji od deleža žensk. Pričakovano je delež mladih (15–29), ki svoje zdravstveno stanje ocenjujejo pozitivno, višji od povprečja, medtem ko je delež pri starejših pod povprečjem.

Pri varnosti je Slovenija v samem vrhu pri obeh kazalnikih, tako pri deležu ljudi, ki se počutijo varno ponoči zunaj v urbanih naseljih (1. mesto) kot pri številu umorov (2. mesto).

Delež žensk, ki se počutijo varne zunaj ponoči, je manjši od deleža moških, a je z 79 odstotki glede na druge države EU-ja še vedno zelo visok.

Med najslabšimi opazovanimi državami EU-ja pa smo po kazalnikih v sklopih državljansko udejstvovanje in okolje. Slaba je ocena vpliva posameznika na vladne odločitve (18. mesto) ter volilna udeležba (20. mesto).

Pri okoljskih kazalnikih pa je visok delež ljudi, ki so v urbanih naseljih izpostavljeni čezmerni onesnaženosti zraka (19. mesto), in nizek delež takih, ki imajo blizu zelene rekreacijske površine, pri čemer naravne površine, npr. gozd, niso vključene (15. mesto).