Namen premikanja ure na poletni čas je bil izkoriščanje svetlobnih razmer s prihrankom energije. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki premikanja ure pa menijo, da ta ukrep negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropska komisija je predlog za ukinitev premikanja ure od leta 2021 sicer podala že leta 2019, odločitev o času uveljavitve pa prepustila državam članicam. Leta 2018 pa je predlog sprožil tudi javno posvetovanje na ravni EU-ja, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev je ukinitev premikanja ure podprlo. Tudi slovenska vlada je predlog podprla novembra 2018.

Kot so v četrtek pojasnili v Evropski komisiji, še vedno menijo, da je najbolje, da se države članice o tem odločijo same. To so sklenili po povratnih informacijah, ki so jih dobili od držav članic, Evropskega parlamenta, študij in akademikov, so dejali. Še danes verjamejo, da je usklajeno rešitev mogoče doseči, zato spodbujajo obnovljene razprave v času sedanjega poljskega predsedstva, da bi našli rešitev, so navedli.

Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, v Sloveniji pa smo začeli uro premikati leta 1983. Da vsako zadnjo nedeljo v oktobru uro premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, smo dokončno določili leta 2006. Marsikje drugje po svetu urnih kazalcev ne prestavljajo, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan.