Janez Posedi je v oddaji Odmevi pojasnil, da gre za pravniško formulacijo, ki naj bi bila po njegovi razlagi povezana z možnostjo, da se škoda, ki jo nekdo povzroči, izterja na sodišču, hkrati pa je priznal, da sindikatom podpisa aneksa ne morejo prepovedati.

Branimir Štrukelj prepoved sicer vidi kot pritisk na sindikate in jo označuje za "zdrs v v odnosu med sindikati".

Na konkretno vprašanje, ali bo Štrukljeva skupina torej v petek podpisala aneks, je Štrukelj odgovoril, da bo o tem znova odločalo predsedstvo konfederacije, saj je vse odvisno od "okoliščin". "Navsezadnje je še nekaj dogovorov na mizi, danes so npr. policisti zaprli enega in precej je odvisno od tega, ali so ti odgovori (vlade op. a) ustrezni," je pojasnil in ponovil, da njegova skupina podpis vidi kot preprečevanje slabšanja situacije.

Štrukelj preprečuje poslabšanje ...
"Mi preprečujemo, da bi se plače znižale, kar je vlada še včeraj govorila, torej da bi nam vzeli kolektivno pogodbo. Tako zavarujemo članstvo, da vlada drugo leto ne bo mogla posegati v plače, tudi če bo situacija slabša," je dejal. Pooblastila SVIZ-a za podpis aneksa Štrukelj po lastnih besedah sicer že ima.

... Posedi tudi
Posedi po drugi strani trdi, da želi vlada z aneksom "uveljaviti neki kvorum, za katerega smo se pri stavkovnih zahtevah dogovorili, da tak ne bo". Prepričan je, da vlada krši dogovorjeno, zato bo del petka v "tehtanju vladnih odgovorov" preživela tudi Posedijeva sindikalna skupina.

Sindikalista na informacije o tem, da naj bi v treh slovenskih občinah tretjo četrtino v petek izplačali, nista dala jasnega komentarja. Štrukelj je dejal, da bodo izplačila prejeli vsi ali nihče, Posedi pa, da sindikati na izplačila nimajo vpliva, ampak je to v domeni delodajalca.

Posedi in Štrukelj: Ne paktirava s politiko
Oba sta tudi zavrnila namige, da "paktirata s politiko", in dejala, da zasledujeta cilje članstva, ki pa se, kot kaže, razlikujejo.

Bo del uslužbencev prejel denar?
Za del javnega sektorja je 5. dan v mesecu sicer plačilni dan in postavlja se vprašanje, ali bodo zaposleni z oktobrsko plačo prejeli tudi tretjo četrtino sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij. Večina občin bo delež izplačala na podlagi mnenja Računskega sodišča, v nekaterih poklicih pa v skladu s pozivom ministrstva za javno upravo odprave ne bo, to je v državni upravi, v vzgoji in izobraževanju, pa tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana. Kako bodo ukrepali v UKC-ju Ljubljana, še ne vedo.

Kaj je Štruklju prepovedal Posedi?
Sedemnajst sindikatov javnega sektorja iz pogajalske skupine Janeza Posedija je na Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, in sindikat Vir poslalo opozorilo (in prepoved) pred podpisom aneksa h kolektivni pogodbi. Gre namreč za to, da se je z uveljavitvijo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju zmanjšalo število sindikatov, ki morajo podpisati aneks h kolektivni pogodbi, da ta postane veljaven. Posedijevi sindikati opozarjajo, da bi s podpisom Konfederacije sindikatov javnega sektorja aneks postal veljaven za vse javne uslužbence, tudi tiste, ki niso njihovi člani in za katere niso dobili nikakršnega mandata za zastopanje.

"Svoje delovanje kot zastopnik interesov javnih uslužbencev ste brez njihovega izrecnega soglasja dolžni omejiti le na takšen obseg, da se prepreči škoda ali bi bila zamujena očitna korist." Pri tem navajajo še, da bo predviden aneks štiri njihovim članom povzročil materialno prikrajšanje v višini osmih odstotkov njihove bruto plače.

Vlada in Konfederacija sindikatov javnega sektorja naj bi v petek, če bodo odgovori vlade zadovoljili omenjene sindikate, podpisali četrti aneks. Z njim bi vladi vendarle uspelo zamrzniti plače v javnem sektorju.

Pahor: Zdajšnji sistem pokazal velike pomanjkljivosti
Premier Borut Pahor je glede reforme plačnega sistema v javnem sektorju dejal, da ne gre sprejemati hitrih odgovorov, dokler ni boljše alternative. Zdajšnji sistem plač v javnem sektorju je po Pahorjevih besedah pokazal velike pomanjkljivosti, "a moramo kreniti v morebiten nov sistem, ko bomo prepričani, da imamo zares boljšo in bolj izdelano zamisel zanj".

Kot alternativo je med drugim omenil avtonomijo javnih zavodov, ministrstev in drugih, ki bi sami določali plačno politiko v okviru možnosti, ki jih daje proračun kot vir za financiranje javnega sektorja. Dodal je, da je odločitev o tem, da se skuša napraviti pregleden, enoten in usklajen plačni sistem za celoten javni sektor, padla že leta 2002 in je prejšnji minister za javno upravo Gregor Virant le končal delo, ki ga je začela vlada Antona Ropa. Težav ne bi bilo, če po letu 2008 ne bi bilo recesije.