Državni svetnik Andrej Poglajen je v predstavitvi odložilnega veta, ki ga je DS izglasoval v četrtek, poudaril, da je javna razprava o predlogu zakona trajala le pet delovnih dni, socialni dialog je bil skoraj v celoti zanemarjen, predlog je bil v DZ-ju obravnavan po nujnem postopku namesto po rednem, ključno vprašanje pa je po mnenju DS-ja financiranje dolgotrajne oskrbe. To bi moralo biti po njihovem mnenju urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni. Dodatne obremenitve bodo lahko po mnenju DS-ja zmanjšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja prvo tovrstno sistemsko in celovito rešitev na področju socialnega varstva, saj ureja tako izvedbeni del storitev kot financiranje področja. "Upravičeno lahko zaključimo, da smo uspeli narediti najbolj pomemben korak na socialnovarstvenem področju v državi doslej," pojasnjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in dodaja, da zakon prihaja kot popolnoma nov steber socialne države. "Državni svet je poprijel za legitimno demokratično orodje odložilnega veta in vesel sem, da smo lahko o pomembni temi dolgotrajne oskrbe zopet spregovorili. Veseli pa me tudi, da so poslanke in poslanci vnovič, tudi tokrat z absolutno večino, prepoznali nujnost ureditve tega dela skrbi za najšibkejše," so sporočili z ministrstva.

Zakon po njegovih besedah vzpostavlja novo solidarnostno blagajno. Zakon namreč od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v vrednosti enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v vrednosti enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v vrednosti enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. "Zakon o dolgotrajni oskrbi je zakon vseh nas," je opozoril.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici dejali, da je cilj zakona čim bolj samostojno življenje vseh, ki potrebujejo pomoč drugega. Zakon ureja vzdržno financiranje, česar zakon iz časa prejšnje vlade ni naredil, je povedal Milan Jakopovič.

Zakon po mnenju Svobode prinaša številne dobre rešitve in ga je vredno pozdraviti, je dejala Sandra Gazinkovski. Zakon ne krči pravic, v ospredje pa postavlja tiste, ki ga najbolj potrebujejo, je poudarila. Uporabnik se bo po njenem pojasnilu sam odločil, katero pravico iz zakona bo uporabil.

Prav tako prednosti zakona ugotavljajo v SD. Če bi ostal v veljavi zakon iz časa prejšnje vlade, bi bile vstopne točke enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki pa nikakor niso pripravljene na opravljanje te naloge, je posvaril Soniboj Knežak.

V poslanskih skupinah SDS in NSi so bili po drugi strani pričakovano kritični. Zakon ni usklajen s socialnimi partnerji, čeprav je aktualna vlada obljubila, da bo spoštovala socialni dialog, je dejala Anja Bah Žibert iz SDS. Zakon po njenih besedah ne prinaša novih pravic, ampak le dodatno prazni denarnice državljanov.

Tudi v NSi so vlado pozvali, naj prisluhne opozorilom DS. Vlada je ubrala najlažjo pot in uvedla obvezni prispevek, je poudaril Aleksander Reberšek iz NSi. Vlada se po njegovem mnenju ne zaveda, kaj pomeni, če gospodarstvu ne gre dobro.

Vlada poudarja, da novi zakon v prvi vrsti odpravlja pomanjkljivosti zakona, sprejetega v času prejšnje vlade. Ta je pomanjkljivo opredelil vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, zaradi nepravočasne izvedbe vseh potrebnih dejavnosti pa je bila pridobitev pravic neizvedljiva tako materialno kot postopkovno, je navedla vlada.

Neurejeno je po njenem mnenju ostalo tudi ključno področje, ki je dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe. Glede na to je bila lani sprejeta novela zakona, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknila na 1. januar 2024 in tako prinesla dodaten čas za pripravo nujnih sprememb.

Novi zakon po pojasnilu vlade odpravlja vse pomanjkljivosti zakona iz decembra 2021. Če se novi zakon ne bi začel uporabljati s 1. januarjem 2024, bi to pomenilo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, je posvarila.

Zakon postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Še pred izredno sejo so se sešli člani matičnega odbora DZ-ja in se znova opredelili do zakona, pri čemer so preučili tudi pomisleke državnega sveta. Ta sicer vladi očita, da bo brez soglasja s socialnimi partnerji s 1. julijem 2025 uvedla prispevek za dolgotrajno oskrbo v vrednosti enega odstotka, ki ga bodo morali plačati tako delodajalci in delojemalci kot tudi upokojenci. Poleg tega so kritični, da je bil predlog zakona obravnavan po nujnem postopku namesto po rednem, javna razprava pa je po njihovem opozorilu trajala le pet delovnih dni.