"Ukrepi so ciljno naravnani, z njimi odgovarjamo na pomembne razvojne izzive, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi. Predvsem za to, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema," je konec avgusta, ko je predlagane davčne spremembe potrdila vlada, dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zaradi udeležbe na podnebni konferenci v Bakuju ministra sicer na izredni seji DZ-ja, na kateri bodo predlagane spremembe potrjevali še poslanke in poslanci, ne bo.

Razpravo o davčnih predlogih, ki so nekakšen manjši nadomestek propadlega poskusa davčne reforme, so ob tem spremljale kritike iz gospodarstva. "Davčni sveženj je nepotreben, nepremišljen, predvsem je vnesel precej vznemirjenja. Gospodarstvo takih sprememb ne mara, zato 'ne, hvala' za take spremembe. Če želite spremembe v korist gospodarstva, dajte prisluhniti gospodarstvu in sprejeti ukrepe, ki jih mi predlagamo," je za Radio Slovenija dejal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.

Olajšave za mlade strokovnjake iz tujine, strožji pogoji za normirance

Spremembe, ki jih predlaga vlada, se sicer nanašajo na šest zakonov – o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb, DDV-ju, davčnem postopku, davčnem potrjevanju računov in množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile večinoma uveljavljene 1. januarja 2025.

Da bi privabili novo delovno silo, vlada z novelo zakona o dohodnini predlaga novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Po predlogu bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v vrednosti sedem odstotkov bruto plače.

Sorodna novica Kakšni so predlogi davčnih sprememb, ki nas čakajo v letu 2025?

Veliko pozornosti so bile v dosedanji obravnavi deležne predlagane spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Vlada namreč meni, da enostavne obdavčitve po normiranih stroških ne uporabljajo več le obrtniki, ko zaženejo posel, čemur je bila namenjena, ampak se je to razraslo in izrodilo v orodje za davčno optimizacijo za vse mogoče profile, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Zato se vlada vrača k izhodišču – s strožjimi pogoji in znižanjem praga za vstop v sistem normiranih odhodkov z zdajšnjih 100 tisoč na 60 tisoč evrov prometa. Ker se jim bo znižala najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu, v opoziciji opozarjajo, da se bo obdavčitev za te podjetnike poslabšala.

Sladke pijače pa bodo v skladu s predlogom vlade po novem obdavčene z 22-odstotno, in ne več z znižano stopnjo. Tudi ta predlog je naletel na kritike in opozorila, da bo to samo oslabilo domače gospodarstvo, odgnalo potrošnike čez mejo, mladi pa ne bodo nič bolj zdravi, kar je sicer cilj ukrepa.

Kar nekaj nezadovoljstva povzroča tudi nameravana ureditev sistema sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov Finančni upravi RS, več razumevanja pa je za zdaj deležno zvišanje DDV-ja za pijače z dodanim sladkorjem in sladili z zdajšnje znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

Konkretnega davka na nepremičnine v tem mandatu vlade ne bo

Kot je poročala novinarka Erika Štular, finančni minister Boštjančič do konca leta napoveduje tudi izhodišča za obdavčitev premoženja, vključno z nepremičninami. Ob tem poudarja, da ne bo "šokov" za stanovanja, v katerih lastniki bivajo. Glede na napovedi vlade sicer v tem mandatu konkreten davek na nepremičnine, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ne bo sprejet.