Dogovora o novi razdelitvi funkcij v Državnem zboru med poslanskimi skupinami še vedno ni. Sporno pa je, da naj bi po novem večino v nadzornih delovnih telesih DZ-ja, tudi v tistem, ki nadzoruje delo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, imeli poslanci vladne koalicije.

Dogovor, da ima opozicija večino v komisijah, ki nadzirata porabo proračuna in Sovo, ni bil nikoli zapisan v poslovnik, je pa bil nenapisano pravilo v parlamentarni praksi. Zaradi sprememb LDS vztraja, da skuša "koalicijski vrh podrediti parlament". Jožef Školč (LDS) še opozarja, da se vse odločitve sprejemajo z glasovanjem, kar pomeni, da noben opozicijski predlog ne bi dobil večine.

Koalicija poudarja, da zaplet ni problem koalicijskih strank, saj so prestopili poslanci opozicije in je treba mesta razdeliti na novo zaradi njih. V SDS-u in NSi-ju zato ne vidijo razloga, da bi odstopali od poslovnika.

Socialne demokrate in združenje Zares pa skrbijo namigi, da bi njihovi (novi) poslanci lahko izgubili pravico glasovanja tudi na plenarnih sejah. Prav zato poudarjajo, da je dogovor nujen.

SD bo umaknil predlog imenovanja Marka Pavlihe na mesto podpredsednika parlamenta z aprilske seje, saj noče tvegati, da ta predlog ne bi dobil podpore. Zapleta pa se tudi z obema preiskovalnima orožarskima komisijama. NSi namreč ne bo podprl imenovanja Milana M. Cvikla za predsednika komisije o nakupu patrij. Če bodo NSi-ju sledile še druge koalicijske stranke, komisije sploh ne bo.