Save v srednjem toku, ki bi podelil koncesijo za gradnjo treh hidroelektrarn, poslanske skupine tokrat niso imele enotnih stališč, podporo so predlogu poleg DeSUS-a izrazili še v SDS-u in NSi-ju.
Po predlogu zakona o gradnji hidroelektrarn na srednji Savi bi se koncesija podelila neposredno družbi Srednjesavske elektrarne, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), za 50 let. Koncesionar bi vsako leto državi plačal 10 odstotkov vrednosti proizvedene električne energije in vodno povračilo.
Predlog je vložil poslanec DeSUS-a Ivan Hršak, ki je ob predstavitvi predloga ponovil, da se je za samostojno vložitev zakona, ki bi omogočil gradnjo hidroelektrarn in tudi razvoj lokalne infrastrukture ter gospodarstva, odločil, potem ko je osem mesecev čakal na podporo poslancev koalicijske stranke SMC. Znova je zavrnil očitke, da gre za predvolilno potezo.
Državni prostorski načrti za prve tri hidroelektrarne (Suhadol, Trbovlje in Renke) bi morali biti izdelani do leta 2021. Denar za gradnjo bi po predlogu zagotovila vodni in podnebni sklad; če v njih ne bi bilo dovolj sredstev, pa bi lahko vlada manjkajoča sredstva zagotovila tudi iz integralnega proračuna.
Predlog DeSUS-a so podprli v SDS-u in NSi-ju. Tomaž Lisec (SDS) meni, da je zakon nujni pogoj, če želi Slovenija "resno govoriti" o energetski samooskrbi in obnovljivih virih. V SDS-u si želijo, da bi zakon sprejeli še v tem mandatu, podobnega mnenja pa so tudi v NSi-ju, kjer po besedah Zvonka Laha zakon podpirajo, čeprav deloma odstopa od dozdajšnje prakse.
Levica in SMC zakonu nasprotujeta
Violeta Tomić je v imenu Levice, pojasnila, da se jim zdi zakon sporen, tako po vsebini kot načinu sprejemanja, zato mu nasprotujejo. Gradnjo na srednji Savi sicer načeloma podpirajo, vendar ne na način, kot ga predvideva zakon. Poudarila je, da do gradnje na srednji Savi še ni prišlo izključno zato, ker še ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Da se je projekt ustavil pri pogodbi, se je strinjal tudi Igor Zorčič (SMC), ki je zagotovil, da si vlada prizadeva za podpis. Zakon po Zorčičevih besedah predvideva prenos že podeljene koncesije na drugo osebo ali ponovno podelitev. To se SMC-ju zdi sporno in v nasprotju z obstoječo zakonodajo, takšna dikcija bi po njihovem mnenju lahko celo razveljavila že podeljeno koncesijo in ustavila projekt. Predlogu zato nasprotujejo.
Opozorila okoljevarstvenikov
Predlog zakona je po pisanju torkove izdaje časopisa Delo naletel na ostro kritiko naravovarstvenikov, ki so prepričani, da bi zakon kršil predpise, in poudarjajo, da bi morali najprej opraviti celovito presojo vplivov na okolje, saj je srednja Sava precej pokrita z območji Nature 2000. Kritični so po navedbah časopisa tudi v zavodu za varstvo narave, ker naj ne bi bilo zagotovljeno sodelovanje javnosti.
Vlada je sicer ves čas trdila, da je tik pred podpisom koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, zato zakon ni potreben. Odprta vprašanja glede sklepanja pogodbe naj bi obravnavala na seji preteklo sredo, ko je dogajanje zasenčil odstop premierja Mira Cerarja. Iz sporočila po seji vlade ni bilo razvidno, ali je beseda o tem res tekla.
- Ponedeljek
- Torek
Stanovanja in mladi
Pred poslanci je bil med drugim tudi predlog zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih, po katerem bi prazna državna stanovanja prenesli na posebni sklad stanovanjskega sklada, ki bi ta stanovanja prek razpisa namenil mladim do 35. leta starosti, predlog zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter predlog za sprejetje avtentične razlage 631. člena obligacijskega zakonika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje