Predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vrne njegov vložek ob ustanovitvi – v denarju ali v delnicah.

Več kot 700.000 zavarovancem se bodo ob tem izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi z nespremenjenim imenom Vzajemna bodo tako ZZZS in zavarovanci Vzajemne na dan 31. december 2023.

"Tako se bodo uredila premoženjskopravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700.000 zavarovancem Vzajemne bo omogočena pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oz. izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne pripozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Zavarovanci bodo po predlogu prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo v Vzajemni, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. "Proučili smo stroške, ki bi jih imeli imetniki v povezavi s trgovalnim računom za imetništvo delnic, in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," je pojasnil minister in dodal, da je cilj zakona zavarovati interese vseh deležnikov.

Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo po zagotovilih vlade tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanju lahko še naprej izvajala svojo dejavnost.

Statusno preoblikovanje je potrebno zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati ZZZS.

Poslanska razprava

Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da bodo predlog podprli, saj se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. "Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, preostalim pa se delež izplača," je navedla.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je priznal, da je predlog manj radikalen, kot bi si želeli v Levici. Je pa "pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri končevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju". Kot koalicija so se zavezali k njegovi ukinitvi, je spomnil in predlogu v imenu poslanske skupine napovedal soglasno podporo.

Soniboj Knežak je v imenu SD-ja povedal, da bodo predlog v prvem branju podprli. "Predlog sledi ciljema, da dosedanji zavarovanci Vzajemne prejmejo upravičen del sredstev in da se ZZZS-ju vrnejo sredstva, ki jih je vložil v Vzajemno," je dejal. Opozoril pa je, da bo treba nekatere rešitve v zakonu dobro premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi, da bo predlog primeren za sprejem.

V SDS-u po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem mnenju od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič. O tem, kako bodo glasovali, se bodo še odločili.

V NSi-ju predloga v prvem branju ne bodo podprli, ne bodo pa mu nasprotovali, je povedal Jernej Vrtovec. Pri tem gre iz ene košare v drugo. "To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači," je dejal. Kot je napovedal, bodo imeli v NSi-ju pri tej tematiki pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.

Na Vzajemni predlogu nasprotujejo, zaposleni se bojijo za svoja delovna mesta

V Vzajemni tem načrtom nasprotujejo, saj menijo, da gre za neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov ter da bi to pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom.

Vlado so ob tem pozvali, naj predlog o tem umakne z dnevnega reda redne seje državnega zbora in jih pusti, da bodo naprej delali tako kot do zdaj, je za Radio Slovenija poročala novinarka Simeona Rogelj. Premier Robert Golob sicer njihovega poziva v sredo ni želel komentirati.

Sorodna novica Strah med delavci Vzajemne: Govorite o solidarnosti, nas pa želite uničiti

Medtem ko vlada predlaga sprejetje zakona s ciljem, da uredi in obvaruje premoženjski položaj ustanovitelja ZZZS-ja in vseh zavarovancev, zaposleni na Vzajemni opozarjajo, da vlada ob tem ne misli na vse posameznike, ki bodo žrtve takšnega ukrepa. Kot je v sredo opozorila predsednica sindikata Vzajemne Vlasta Vizjak, namreč predlog ogroža prihodnost 360 zaposlenih in njihovih družin.

Reorganizacija na Vzajemni se je medtem že začela, v prvi fazi bo že prihodnji mesec odpovedi dobilo 65 zaposlenih, po novem letu pa bo preoblikovanje zahtevalo dodatna odpuščanja, meni predsednica sindikata Vzajemne. Ob tem napoveduje, da bodo sedanjo obliko pravne ureditve Vzajemne branili z vsemi pravnimi sredstvi. "Uprava je odgovorna in zagotovo bodo uporabili vsa pravna sredstva, ki bodo na razpolago," je v sredo poudarila Vlasta Vizjak in dodala, da pričakujejo podporo zveze svobodnih sindikatov.

DZ tudi o omejevanju mandatov županov in izplačilu nadomestil delničarjem

Poslanci so imeli na dnevnem redu tudi predlog novele zakona o lokalnih volitvah, s katerim poskuša skupina volivcev omejiti število mandatov županov. Predlog je Piratska stranka vložila s podpisi več kot 5000 volivk in volivcev.

Boštjan Tavčar iz Piratske stranke je poudaril, da je bil na zadnjih volitvah v več kot 51 občinah le en kandidat za župana, v 58 občinah pa dva. Volitve županov so potekale brez večje konkurence, večina obstoječih županov pa je bila brez težav izvoljena. Kot je dejal, je opazovalna misija Sveta Evrope v povezavi s tem opozorila, da se kopiči moč v rokah županov, povečuje tveganje za javna sredstva, novinci v politiki, ki bi se želeli potegovati za mesto župana, pa so v neenakopravnem položaju.

Sorodna novica Ali je omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata uresničljiva?

"Moram poudariti, da smo v Piratski stranki problematiko precej podrobno proučili in ugotovili, da ta tveganja, ne samo da obstajajo, marsikatero od teh tveganj, ki jih navaja opazovalna misija, se je že v praksi pokazalo kot dejansko," je poudaril Tavčar.

Z izjemo Levice, ki predlog podpira, so v predstavitvah stališč poslanskih skupin poudarjali, da zgolj omejitev županskih mandatov ne bo zagotovila boljšega delovanja lokalne samouprave ali odpravila morebitnih zlorab ter da so test za delo županov volitve. Menijo tudi, da predlog kaže na podcenjujoč odnos do volivk in volivcev, pa tudi na nerazumevanje oz. nepoznavanje dela županov. Ob tem pa so opozorili, da predlogu nasprotujejo v združenjih občin.

Povsem odklonilnega odnosa do omejitve županskih mandatov sicer očitno nimajo tudi vsi poslanci Svobode. Lucija Tacer je, denimo, dejala, da bi neke vrste omejitev mandatov prinesla pozitivne rezultate z vidika omejitve korupcije in nepotizma. Razmislek o omejitvi števila mandatov se zdi smiseln tudi Moniki Pekošak, a kot je dejala, na več kot dva, saj je to premalo za izpeljavo resnih projektov. Darko Krajnc pa je opozoril na svoje "slabe izkušnje z nekaterimi, ki so bili dolgo v vodstvu občine in si tudi s položaja moči v volilnih opravilih priborili prednost".

O tem, ali je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal v petek.

Poslanec SDS-a pripravil tretji predlog za povračilo škode bančnim razlaščencem

DZ je opravil tudi prvo obravnavo predloga zakona o izplačilu nadomestil za razveljavljene vrednostne papirje bank v večinskem državnem lastništvu, ki ga je v postopek vložil poslanec SDS-a Jože Tanko. "To je moj tretji zakon, da se popravijo krivice in poplačajo razlaščenci, ki jih je vlada Alenke Bratušek razlastila konec leta 2013 in 2014," je pojasnil Tanko. Kot je ocenil, bančna luknja ni nastala zaradi malih delničarjev ali lastnikov podrejenih obveznosti, so pa predvsem ti utrpeli izgubo. Slovenija je tudi edina, ki še ni poplačala razlaščencev, je dodal.

Da bi se izognili dolgim in dragim sodnim postopkom, je po njegovem mnenju najprimerneje, da se poplačilo razlastitve konča tako, da se za delnice upošteva zadnja revidirana knjigovodska vrednost, za podrejence pa nominalna vrednost skupaj z obrestmi, ki so bile dogovorjene ob izdaji podrejenih obveznic.

"Končna višina nadomestila naj se določi tako, da se razlaščencem prizna linearna štiriodstotna obrestna mera od razlastitve naprej, da se končno nadomestilo zmanjša za vsa morebitna izplačila, ki jih je upravičenec že prejel na drugi pravni podlagi, in da po vzoru tuje prakse poplačilo prevzame država," je povzel svoj najnovejši predlog.

Vlada se tudi s tem njegovim predlogom ne strinja. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, temelji na napačni predpostavki, da je bila sanacija bančnega sistema nezakonita. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so bili izredni ukrepi zakoniti in skladni z ustavo, da pa zakon ni omogočal učinkovitega pravnega varstva, je povzela. "V pripravi je nov predlog zakona, ki je že bil v javni obravnavi. Ta bo med drugim urejal tudi vsebine, ki jih ureja predlog tega zakona, vendar ob upoštevanju zakonodaje, odločb ustavnega sodišča in relevantnih evropskih predpisov," je povedala.

Soniboj Knežak je v imenu SD-ja izrazil upanje, da bo vlada ta predlog čim prej predstavila koaliciji in da bo čim prej vložen v DZ ter sprejet. "Da bodo sodišča lahko potrdila ali ovrgla tezo o škodi in oškodovanosti. Predlog, ki je danes pred nami, pa vse to znova preskoči, razlaščence vnaprej in na splošno razglaša za oškodovance in jim pripisuje nepoučenost. Pravo mesto za rešitev tega spora je sodišče," je povzel stališče stranke.

Franc Props iz Svobode ne razume, zakaj Tanko, ki je podobna predloga vložil tudi leta 2019 in 2022, tega vprašanja ni uredil v času, ko je stranka, ki ji pripada, vodila vlado in finančno ministrstvo. Milan Jakopovič iz Levice pa je ocenil, da nova različica sicer prinaša nekaj sprememb, "pri čemer pa te niso takšne, da bi bil zakon zrel za nadaljnjo obravnavo".