Predlog novele je sicer v DZ vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev. Njena vodja Janja Sluga je poudarila, da je rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb zakona o nalezljivih boleznih potekel že pred meseci, delo, ki ga vlada ni zmogla ali želela, pa je opravila civilna družba. Novela po njenih besedah pomeni konec vladanja z neustavnimi odloki in ob varovalih, s katerimi se preprečuje prevelik poseg v druge svoboščine, vzpostavlja ustrezno pravno podlago za varovanje življenj in pravice do zdravstvenega varstva.

Sluga je tudi navedla stopnjevanje sprejemanja ukrepov in pogojev za njihovo sprejemanje. Kot pomemben vidik vidijo poudarjeno vlogo DZ-ja, saj novela predvideva intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada v izjemnih razmerah zdravstvenih kriz. Prepričani so, da bo to povečalo legitimnost sprejemanja omejitvenih ukrepov.

Najbolj so kritični v SDS-u. Po besedah poslanca Jožefa Lenarta predlagatelji zatrjujejo, da novela prinaša večjo preglednost, predvidljivost in demokratičnost, a je dejansko "skregana z vsem navedenim ter tudi v nasprotju s slovensko ustavo in z načelom delitve oblasti". Kot je dejal, se na podlagi predlaganega zakona ne da spopadati z nobeno epidemijo, "ker bi trajalo tedne in mesece, preden bi se vsa v zakonu omenjena stroka in strokovne skupine uskladile glede odprtih vprašanj". Po njegovem se zastavlja tudi vprašanje, kdo bi ugotavljal sorazmernost ukrepov.

V NSi-ju pozdravljajo, da se je v pripravo spremembe vključila civilna družba. Kot je dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic, v osnovi predlaganim rešitvam ne nasprotujejo, a imajo tudi pomisleke, kaj bi to pomenilo za učinkovito upravljanje epidemije.

"Nekatere rešitve o parlamentarnem nadzoru se morda lepo berejo na papirju, a ko jih je treba izvajati, se lahko izkažejo za oviro pri hitri zajezitvi okužb," je opozorila.

Poslanci NSi-ja bodo predlog novele v prvem branju podprli, v nadaljevanju zakonodajnega postopka pa želijo pretehtati rešitve, da bi našli "najbolj smiselno in hkrati dovolj učinkovito vlogo DZ-ja pri sprejemanju ukrepov".

Novelo bodo v petek podprli tudi poslanci Konkretno, je napovedala Mojca Žnidarič in dodala, da bodo nato tvorno sodelovali pri potrebnih izboljšavah. Kot je dejala, se zavedajo, da je treba 39. člen zakona o nalezljivih boleznih dopolniti tako, da se državi omogoči izpolnjenje obveznosti, ko gre za pravico do zdravstvenega varstva. Ob tem pa je treba tehtati, kateri ukrep je primeren in koliko časa naj bi trajal.

Naklonjenost opozicije KUL-a

Poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer je bil kritičen, da vlada že več mesecev zamuja z odpravo neustavnosti. Po njegovi oceni to kaže na to, da nima želje, volje in interesa, da se kar koli spremeni ob veljavnem zakonu, ki vladi "omogoča, da počne, kar hoče". V LMŠ-ju bodo zakon podprli, saj po njihovi presoji ureja tista vprašanja, ki bi jih po odločitvi ustavnega sodišča morala že vlada, imajo pa v LMŠ-ju svoje poglede, predvsem kdo, kdaj in s kakšno hitrostjo bi odločal. Prepričan pa je, da ne smejo več dopustiti, da je DZ izločen iz procesa odločanja o posegu v človekove pravice in svoboščine.

Poslanka SD-ja Meira Hot je poudarila, da časovna stiska ni izgovor, da se ne bi mogla sklicati seja DZ. V poslanski skupini SD-ja so namreč kritični do predloga, da bi v primerih, ko vlada želi podaljšati ukrepe preko 30, 60 oz. 90 dni, pristojnost odločanja imelo zgolj delovno telo v DZ-ju, to je odbor za zdravstvo. "Menimo, da bi to ponovno prineslo neko derogacijo oziroma izključnost dela državnega zbora," je dejala.

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je poudarila stališče ustavnega sodišča, da mora biti sorazmernost ukrepov prioriteta. Pretekle izkušnje po njenih besedah namreč kažejo, da "so težnje po avtoritarnosti mnogokrat več kot očitno presegle spoštovanja načela pravne države". V SAB-u bodo novelo v prvem branju podprli, med drugim kot pozitivno ocenjujejo, da je omejevanje temeljnih pravic in svoboščin podvrženo strogemu testu sorazmernosti. Po njeni oceni bo tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe omogočilo presojo, ali novela res ustrezno odgovarja na vse dileme ustavnega sodišča.

Različna stališča poslancev DeSUS-a

V poslanski skupini DeSUS imajo različna stališča, skladno s katerimi bodo glasovali, sicer pa menijo, da tokratni redni zakonodajni postopek dopušča prostor za dosego čim večjega možnega konsenza, je povedal poslanec Branko Simonovič. V DeSUS-u si sicer želijo "varovalke pred možnostjo arbitrarnega odločanja vlade", prav tako se zavzemajo za okrepitev vloge stroke. Zato jih veseli, da ji predlagana novela daje večjo težo.

Po oceni nepovezanega poslanca Jurija Lepa se pomisleki, ki so jih izrazile nekatere poslanske skupine, ali naj ima nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada, matično delovno telo ali celotni DZ, lahko rešijo v postopku obravnave zakona. "Sami smo sicer mnenja, da je matično delovno telo legitimno ter sposobno hitrega in strokovnega odločanja," je dodal.

Druge poslanske skupine svojih stališč še niso predstavile.

Zakon je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije in po njihovih navedbah omogoča, da bodo ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni zakoniti in skladni z ustavo. Predlog med drugim določa tudi pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

Avtorji zakonskega besedila zagotavljajo, da novela uravnoteženo ureja možnosti za učinkovito, premišljeno in strokovno upravljanje epidemije ter zagotavlja varovalke za varovanje človekovih pravic.

"Ukrepi naj se po našem mnenju odrejajo postopoma, in sicer na podlagi intenzivnosti njihovega poseganja v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vlada mora po našem mnenju vedno izhajati iz strokovne ocene, ki jo sestavi strokovna skupina," je za Radio Slovenija povedala Katarina Bervar Sternad iz pravne mreže.

Mnenja strokovne skupine, v kateri bi poleg epidemiologov sodelovali tudi sociologi in psihologi, bi bila objavljena v Uradnem listu RS. To je nekoliko nenavadna rešitev, priznava eden od snovalcev zakonskega besedila ustavni pravnik Samo Bardutzky in poudarja: "Ocenili smo, da ima takšno mnenje takšno težo za življenje ljudi in tako pomembno je, da je dostopno za javno diskusijo, da je prav, da je najbolj dostopno vsem, ki ga želijo prebrati in sodelovati v javni diskusiji."

Predlog predvideva tudi intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki trajajo dolgo časa. "Če trajajo več kot 90 dni, kot je bilo v Sloveniji s policijsko uro ali prepovedjo zbiranja, takrat mora parlament zato, da se lahko podaljšuje veljavnost takšnega ukrepa, k temu dati predhodno soglasje," pojasnjuje Bardutzky.

Premier Janez Janša sicer zakona ne podpira, saj po njegovem mnenju ne omogoča hitrega ukrepanja: "Na podlagi tega zakona se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila glede nekih vprašanj."

Novemu zakonu o varstvu okolja poslanci večinoma naklonjeni

Velik del poslanskih skupin v državnem zboru je v prvem branju novemu zakonu o varstvu okolja izrazil podporo. Strinjajo se, da gre za obsežno materijo, pri čemer nameravajo določene tematike še urediti z dopolnili. Minister za okolje Andrej Vizjak je med drugim branil pomoč energetsko intenzivnim podjetjem iz podnebnega sklada. Vizjak je v predstavitvi zakona v DZ-ju tega primerjal z okoljsko ustavo. "Temeljni cilj in ambicija tega zakona je dosledno varovanje okolja," je poudaril. Želja je uvesti najnovejše standarde varstva okolja, nadgraditi to področje in reševati nakopičene probleme, je dejal.

Med najpomembnejšimi izhodišči je poudaril odpravo neskladnosti sedanjega zakona z evropskim pravom ter uskladitev zakonodaje z novimi direktivami EU-ja. Zlasti to velja za proizvajalčevo razširjeno odgovornost pri odpadkih. "Vsi, ki dajejo proizvode na trg, morajo za te proizvode, skupaj z njihovo embalažo, v celem življenjskem ciklu poskrbeti tako organizacijsko kot finančno. Ni več dopustno prelaganje bremena ravnanja z odpadki, z odsluženimi proizvodi na ramena potrošnikov oziroma držav," je povzel.

Pomembne so tudi rešitve na področju krožnega gospodarstva. "S tem zakonom uvajamo možnosti, da odpadki preidejo v proizvod, v skladu z strogim pravnim redom EU-ja in seveda strogim varovanjem okolja. Določamo pogoje in merila, kako preneha status odpadka in kako lahko en odpadek ali več njih v kombinaciji postanejo proizvodi," je povzel minister.

Poudaril je tudi prenovo postopkov izdaje okoljskih dovoljenj, da bodo ti učinkovitejši. "Zakon omogoča združevanje postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja z izdajo okoljevarstvenega soglasja," je spomnil. Urejajo se situacija odlagališč odpadkov, postopki ugotavljanja nastanka okoljske škode ter položaj zainteresirane javnosti v okoljskih postopkih. "Naj poudarim, da smo tu usklajeni z nevladnimi organizacijami," je podčrtal minister.

Razprave poslancev

Bojan Podkrajšek iz SDS-a je Vizjaku sporočil, da bodo zakon podprli vsi poslanci te stranke. "Prepričani smo, da z njim gradimo boljšo prihodnost za Slovenijo, za vse, ki živimo v Republiki Sloveniji, za naše otroke, predvsem pa za tiste, ki šele bodo rojeni," je dejal. Podporo zakonu je napovedal tudi Mihael Prevc iz NSi-ja: "Predvsem se nam zdi pomembno, da predelava odpadkov končno postane del nacionalnega krožnega gospodarstva ob upoštevanju industrijske simbioze."

Ivan Hršak iz DeSUS-a je med drugim pohvalil napovedi o dopolnitvi zakona z določbami o vzpostavitvi kavcijskega sistema za embalažo pijač. Zakon bodo podprli tudi v SAB-u. Andrej Rajh je v imenu te poslanske skupine sicer menil, da so nekatere rešitve v zakonu premalo ambiciozne, pri čemer je med drugim opozoril na določbe o dolgoročni podnebni strategiji ter krožnem gospodarstvu. Je pa ocenil, da je poraba sredstev podnebnega sklada za kritje posrednih stroškov nekaterim energetsko intenzivnim podjetjem v času prestrukturiranja gospodarstva "nujna in upravičena".

Janja Sluga je bila v imenu poslanske skupine NP kritična do več kot 360.000 evrov izdatkov, ki jih je ministrstvo za okolje namenilo zunanjim pravnim strokovnjakom, zlasti podjetju Senka Pličaniča. Kljub temu znesku v zakonu ni sistemsko urejeno področje sanacij čezmerno onesnaženih območij, tudi Celjske kotline, je bila kritična. V NP-ju zakona ne bodo podprli.

Tudi Edvard Paulič iz LMŠ-ja je opozoril na pripravo zakonodajnega predloga v pisarnah zunanjih izvajalcev. "S tem minister Vizjak očitno krši resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel ta DZ in ki pripravo zakonodajnih predlogov nalaga ministrstvu," je očital.

Da zakona "še ne bodo podprli", je dejala Nataša Sukič iz Levice, čeprav predlog "ni tako slab, kot smo se bali ob prvih osnutkih". Med nesprejemljivimi določbami je izpostavila podporo zavezancem iz evropske sheme ETS s sredstvi podnebnega sklada ter določbe o prenehanju statusa odpadka.

V SD-ju predlogu zakona ne nasprotujejo, je dejal Soniboj Knežak (SD). Pozdravljajo pa današnjo širšo razpravo, v kateri bo mogoče opozoriti na morebitne nepravilnosti.

Vizjak je v odgovoru na očitke o plačevanju zunanjih strokovnjakov poudaril, da je strošek neurejene zakonodaje na področju okolja "nekajdesetkrat ali nekajstokrat višji" od ustrezne pravne pomoči. Očitke o kršitvi resolucije je zavrnil. Podčrtal je tudi, da je pomoč energetsko intenzivnim podjetjem ukrep, ki bo zagotovil konkurenčnost evropske industrije z industrijo iz tretjih držav, ki ne plačuje emisijskih kuponov.

Razprava je tekla tudi o sistemu ene same organizacije za posamični tok odpadkov v sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Jožef Horvat iz NSi-ja je izrazil prepričanje, da bo nov sistem "učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen." "Če zadeve dobro delujejo v Belgiji, na Češkem in drugje, zakaj bi na novo odkrivali toplo vodo?" je vprašal.

Vizjak je izrazil zadovoljstvo, da se zakonu v prvem branju obeta "kar zavidljiva podpora", čaka pa DZ v drugi obravnavi nekaj popravkov, med drugim namerava vlada vanj vnesti kavcijski sistem embalaže pijač, dodatno pozornost bodo namenili tudi prenehanju statusa odpadka. Poslance je prosil, naj zakon sprejmejo še v aktualni sestavi državnega zbora.

Vlada ne podpira predloga pokojninske novele

DZ je proti koncu današnjega dela seje prešel na prvo obravnavo predloga pokojninske novele. Z njim želi del opozicije s prvopodpisanim Dejanom Židanom iz SD-ja določiti zakonsko podlago za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni. Vladna stran predloga ne podpira, saj bi morala to vprašanje po njeni oceni obravnavati zdravstvena zakonodaja.

Država po navedbah SD-ja, LMŠ-ja, SAB-a, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev kot predlagateljev že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek za verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so poklicne bolezni, povzročene z azbestom.

V evropskih državah z urejenim postopkom za verifikacijo poklicnih bolezni je med vsemi invalidskimi upokojitvami približno tretjina takšnih, ki jim je vzrok poklicna bolezen, je v uvodu dejal Židan.

Postopek potrjevanja poklicnih bolezni je res treba urediti, a ne na predlagani način, pa je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič. Vlada po njenih besedah ne more podpreti predloga, saj vprašanje s področja zdravstvenega zavarovanja rešuje v pokojninski zakonodaji.

Poleg tega ga vlada ne more podpreti tudi zato, ker ni usklajen s socialnimi partnerji, je dodala. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se v SDS-u strinjali s predlagatelji, da je veljavna ureditev pomanjkljiva. Vendar pa ta tematika ne sodi v pokojninski zakon, ampak v zdravstveno zakonodajo, je dejal Jožef Lenart. Predloga ne morejo podpreti, ker je po njihovi oceni pomanjkljiv.

Prav tako so tudi v NSi-ju opomnili, da je treba področje poklicnih bolezni urediti v zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Predlog tako po njihovem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je povedala Tadeja Šuštar Zalar.

Po drugi strani so predlagatelji pričakovano poudarjali nujnost predloga. V SD-ju so navedli, da so pripravili spremembe, ki se jih vsi politični odločevalci izogibajo. Pričakovali so, da jih bo pripravila vlada, vendar je bilo to pričakovanje naivno, je dejal Soniboj Knežak.

V LMŠ-ju so predlog utemeljevali tudi s številkami. Če je bilo leta 2019 približno 78.000 invalidskih upokojencev, jih je glede na podatke iz drugih primerljivih evropskih držav približno 25.000 invalidsko upokojenih zaradi poklicne bolezni, je poudaril Jože Lenart.

Uveljavljanje pravic zaradi poklicne bolezni zdaj v praksi po navedbah SAB-a praktično ni mogoče. Področje je namreč po opozorilu Vojka Starovića vsebinsko podhranjeno.

Oboleli v praksi ne morejo uveljavljati pravic, ki jim po zakonu sicer pripadajo, so poudarili tudi v Levici. Sicer pa je ugotovljenih zelo malo poklicnih bolezni, tako v letu 2020 zgolj 21, je bil kritičen Primož Siter.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so vlado glede na to, da bi se morala obravnavana tematika po njenem mnenju reševati v zdravstveni zakonodaji, vprašali, zakaj tega potemtakem ni storila. Kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju v zakonodajnem postopku, je zanimalo Jurija Lepa.

V DeSUS-u so predlog ocenili kot dobronameren poskus za ureditev izpostavljenega vprašanja. Strinjajo pa se z ministrstvom za delo, da je mesto za urejanje te tematike zakonodaja s področja zdravstva, ne pa pokojninska zakonodaja, je dejal Branko Simonovič. Ali bodo v petek predlog ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, se bodo odločili po opravljeni razpravi.

Po predlogu obstaja poklicna bolezen v primeru, če je ugotovljena vzročna zveza med boleznijo na seznamu poklicnih bolezni ter daljšim in neposrednim vplivom delavčevih delovnih pogojev ali delovnega procesa.

Ugotavljanje poklicne bolezni bi se v skladu s predlogom začelo z delavčevo vložitvijo vloge pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pooblaščeni zdravnik pa bi izdal mnenje, v katerem bi potrdil ali ovrgel sum o obstoju poklicne bolezni.

Če sum potrdi, svoje mnenje pošlje komisiji za potrjevanje poklicne bolezni, ki poklicno bolezen potrdi ali ovrže. Mnenje komisije bi bilo podlaga za odločanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še izhaja iz predloga.