DZ se bo v torek sešel na izredni seji, ki so jo za obravnavo sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju državne meje zahtevali v koaliciji. Ker je pristojni odbor DZ-ja ta sklep zavrnil, poslanci o njem ne bodo glasovali, bodo pa poslanske skupine predstavile svoja stališča.

Poslanci pa bodo v torek po skrajšanem oziroma nujnem postopku odločali o predlogu novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja ravnanje DZ-ja v primeru ustavno nedopustnih referendumov. Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več možnosti morebitnega veta državnega sveta.

Po obstoječih postopkih namreč predsednik DZ-ja pošlje predsedniku republike zakone v razglasitev osmi dan po sprejetju, razen če sta v tem času vloženi zahtevi za referendum ali veto državnega sveta. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je danes pojasnil, da spremembe omogočajo, da zakone, glede katerih referendum po ustavi ni dopusten, pošljejo v razglasitev takoj, ko oz. če bo državni svet sporočil državnemu zboru, da ne bo vložil veta. O takšnem sklepu bo DZ glasoval, pri čemer bo za potrditev glede na sedanji predlog potrebna navadna večina poslancev. V Uradnem listu bosta po Zorčičevih navedbah objavljena tako zakon kot sklep.

Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi nasprotuje le Levica

Spremembi zakona se napoveduje podpora – čeprav je za potrditev potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev –, saj ji nasprotujejo zgolj v Levici. Kot je pred sejo kolegija predsednika DZ-ja dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, imajo s spremembami težavo z načelnega vidika, in sicer zaradi splošnega omejevanja referendumske pobude. Ob tem je dejal, da se bodo še dogovorili, ali bodo pri glasovanju proti ali vzdržani.

Podporo pa napovedujejo opozicijske stranke SAB, SNS in SD. V LMŠ je glede novele nekaj pomislekov. Predlagajo, da bi DZ o sklepu glasoval z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, je pojasnila poslanka Tina Heferle. Ali bo to njihov pogoj za podporo noveli, se še niso odločili oz. se bodo o podpori odločili med razpravo. V opoziciji sicer svarijo pred morebitnimi zlorabami te zakonodaje, ko bi v zakone, o katerih ne bi bil dopusten referendum, vlada vključila še kakšne sporne zadeve.

Pahor: S tem bo Slovenija dosegla večjo učinkovitost

Predsednik republike Borut Pahor novelo referendumskega zakona podpira. S tem bo Slovenija dosegla večjo učinkovitost na demokratičen način, meni. "Predlog novele je močan dokaz, da si tako izvršna kot zakonodajna veja oblasti želita tudi v teh posebnih razmerah nesporno ustavnopravno delovanje. To je tudi moja želja kot predsednika, ki v skladu z ustavo podpišem ukaz o razglasitvi zakona," je o zakonu dejal predsednik države Borut Pahor.

Spomnil je, da so k reševanju vprašanja pristopili že pred 14 dnevi, k premisleku pa povabili tudi ustavne pravnike. "Strinjali smo se, da to naredimo ustavnopravno nesporno. S tem se zavarujejo ustava, pravice, ki izhajajo iz nje," je poudaril in dodal, da je bilo vloženega veliko dela. Ob tem je dejal, da se bo morda ljudem zdelo, da gre za pravniško dlakocepljenje, a po njegovih besedah je pomembno, da "vsi igralci poskrbimo, da so naša ravnanja skladna z ustavo".

Tistim, ki menijo, da to ni vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati zdaj, v času epidemije, odgovarja, da "je urgentno, če hočemo ostati v okvirih ustave in prava". Zdi se mu prav, "da sledi široka razprava, da se izrazijo morebitni pomisleki, a se na koncu novela tudi sprejme".

Poslanci v torek tudi o delu na daljavo

Kolegij je podprl tudi obravnavo predloga novele poslovnika DZ-ja po skrajšanem postopku. Pod novelo, s katero bi v določenih primerih omogočili potek sej državnega zbora in sej delovnih teles tudi zunaj sedeža parlamenta s pomočjo računalnikov, telefonov, tablic, so podpisani poslanci vseh poslanskih skupin razen Levice, ki predloga ne podpira, saj meni, da bi bila s spremembami omejena kakovost dela DZ-ja in sodelovanja javnosti pri delu DZ-ja.

Prvopodpisani pod predlogom je predsednik DZ-ja Igor Zorčič. Že pred dnevi je na Twittterju opozoril, da bi morali tudi delo DZ-ja prilagoditi novim razmeram, nastalim z epidemijo novega koronavirusa. "Le tako bomo omogočili delovanje DZ-ja tudi v primeru okužb, kot je koronavirus," je zapisal. Tudi za spremembe poslovnika DZ-ja je potrebna dvetretjinska večina prisotnih poslancev.

Odločitev za sejo na daljavo bo morala biti večinsko podprta

Zorčič je danes poudaril, da bo po predlogu odločitev za sejo na daljavo sprejeta, če jo bo na kolegiju predsednika DZ podprejo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev v DZ. Potem se lahko kateri koli poslanec odloči, da bo na seji sodeloval ali v DZ ali oddaljeno. Slednje mora vnaprej napovedati. Spremembe poslovnika pa ne predvidevajo možnosti sodelovanja na seji na daljavo v kakšnih drugih primerih, na primer, če poslanec zboli ali je odsoten dlje časa.

Ob tem je Zorčič poudaril, da bo tudi seja na daljavo pregledna. Med drugim jo bodo snemali, tudi državljani jo bodo lahko spremljali. Tako bojazni po zmanjšanju demokracije ni, je zagotovil.

Matjaž Han (SD) je pojasnil, da imajo pri odločanju za sejo na daljavo pomembno varovalko, to je dvotretjinska podpora na kolegiju predsednika DZ. Po njegovih ocenah bo veliko pomislekov, kdaj priti do take seje. Sam bo to podprl samo tedaj, ko bodo ugotovili, da morda katera od poslanskih skupin zaradi bolezni ne more ali ne sme priti v DZ, je poudaril.

V Levici pa ocenjujejo, da bi bila s spremembami omejena kakovost dela DZ in sodelovanja javnosti pri delu DZ. V Levici so sicer predlagali, da bi to določbo zožali in bi možnost sej na daljavo veljala samo v primeru epidemij, a za to ni bilo posluha, je pojasnil Matej T. Vatovec. Tudi v LMŠ menijo, da bi se bilo treba osredotočiti na razloge epidemije. Pripravljajo dopolnilo v smeri zožitve interpretacije, kdaj je dovoljena seja na daljavo, je pojasnila poslanka Tina Heferle. Kljub pomislekom, ki so jih izrazili v minulih dneh, pa v LMŠ podpirajo spremembo poslovnika, da bi zagotovili kontinuiteto pri delovanju DZ v primerih, ko morda to ne bi bilo mogoče, je dejala. Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je napovedal, da bodo ukrepe poslanci SNS podprli.