Predlog sprememb zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem bo 2. januar po štirih letih znova dela prost dan, so vložili v SMC-ju, poleg celotne koalicije pa so ga podprli tudi v opozicijski stranki Združena levica. V SDS-u so glasovali proti predlogu, poslanci NSi-ja pa so se glasovanja vzdržali.

Brglez zavrača kritike o populizmu
Kot je v imenu predlagateljev, poslancev SMC-ja, uvodoma poudaril Milan Brglez, je bila odločitev za to, da se 2. januar ponovno razglasi za dela prost dan, sprejeta, "da se ljudem vrne tisto, kar jim je bilo krivično odvzeto". Kritike o populizmu in bombončkih za volivce je zavrnil z besedami: "Če delaš v korist ljudi, je težko govoriti o populizmu."

"Gre za vračanje neideološke tradicije. Tisto, kar smo sprejeli in kar je bilo uveljavljeno od leta 1955. V času varčevanja se je skušalo varčevati tudi na simbolni način, tudi tam, kjer ni bilo treba," je še dodal Brglez in dodal, da se je ob ukinjanju tega dela prostega dne leta 2012 govorilo o različnih stroških, ki pa jih v praksi doslej nihče ni potrdil. Pomemben argument v korist vrnitve praznika je po Brglezovih besedah tudi to, da se s tem ukrepom vsaj minimalno zniža absentizem, ki je po trditvah GZS-ja zelo velik problem v slovenskem gospodarstvu.

"Ljudje si zaslužijo dodaten dan odmora"
"Gre za praznik, ki ni ideološko obarvan. To je praznik z večdesetletno tradicijo, dvodnevno praznovanje novega leta ni tako slabo, sploh v trenutkih, ko gre državi bolje," je dejal poslanec DeSUS-a Uroš Prikl, Jan Škoberne iz SD-ja, ki spremembo tudi podpira, pa je prepričan, da bodo od dodatnega prostega dne korist imeli tudi turistični delavci. Poleg tega pa si "ljudje zaslužijo dodaten dan odmora".

Miha Kordiš je v imenu poslanske skupine ZL-ja, ki je že pred letom dni takrat neuspešno predlagala vrnitev 2. januarja med dela proste dneve, napovedal podporo predlogu za "zrušitev spomenika varčevanju", ob tem pa opozoril, da je vlada, potem ko je dala 80 milijonov evrov najboljše plačanim in 50 milijonov evrov zdravnikom, morala nekaj ukreniti, da si povrne ugled.

NSi za prosta 6. januar in veliki petek
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je pojasnila, da v stranki predloga ne bodo podprli, a mu ne bodo niti nasprotovali. V NSi-ju so namreč s svojim predlogom skušali doseči, da bi namesto predlaganega 2. januarja ter 2. maja med dela proste dneve uvrstili 6. januar - krščanski praznik svetih treh kraljev –, ko imajo tudi v mnogih zahodnih državah dela prosti dan, ter veliki petek, eden od dnevov velikonočnega tridnevja, ko je prav tako v mnogih zahodnih državah dela prost dan. A že na odboru za delo s predlogom niso bili uspešni.

Mirjam Bon Klanjšček iz poslanske skupine nepovezanih poslancev se je obregnila ob hitrost sprejemanja takega predloga, čeprav je v Sloveniji gospodarska rast že od leta 2014 in torej krize že od takrat ni, poslanec SDS-a Žan Mahnič pa je kritično ugotavljal, da "če ni kruha, bodo vsaj igre". Brglezu je očital, da s tem predlogom "očitno vstopa v kampanjo za predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto", vladi pa, da bo "v dveh mesecih zapravila 40 odstotkov tega, kar je Zujf privarčeval".

2. januar je bil dela prost dan do leta 2013, ko je parlament sprejel Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Glavni razlog za ukinitev naj bi bil prispevek k višji storilnosti oziroma višjemu bruto domačemu proizvodu. Drugi razlog za njegovo ukinitev pa je bilo tudi to, da v večini preostalih evropskih držav 2. januar ni dela prost dan.