Ministrstvo za infrastrukturo je predlog novele zakona o postopnem zapiranju RTH-ja pripravilo z namenom dokončanja vseh zapiralnih del in podaljšanja roka za izvedbo postopkov za popolno in trajno opustitev rudarskih del, ki morajo biti končana do konca leta 2019, ter izvajanja hkratnih dejavnosti za izvedbo postopka likvidacije do konca leta 2020, je dejal državni sekretar na ministrstvu Bojan Kumer.

V obdobju podaljšanja naj bi v celoti izvedli program zapiralnih del po posameznih programskih sklopih, ekološko-prostorsko sanacijo in postopke za zapustitev rudnika. Rudnik bo za to iz državnega proračuna prejel 3,1 milijona evrov. Gre za preostali del sredstev, ki so bila za obdobje od leta 2010 do leta 2018 potrjena s sklepom o državnih pomočeh za zapiranje ukrepe, ki pa niso bila porabljena v celoti, je pojasnil Kumer.

NSi se boji, da se bo zgodba RTH-ja čez dve leti ponovila
Podporo predlogu novele so pred glasovanjem napovedali v poslanskih skupinah koalicije ter v Levici in SNS-u, v SDS-u mu niso nasprotovali, v NSi-ju pa so bili proti proti. Zapiranje rudnika je bilo podaljšano že marca 2014 – po stavki rudarjev v času vlade Alenke Bratušek je bil rok podaljšan do 31. decembra letos in zagotovljena so bila dodatna sredstva za zapiranje in za reševanje poklicnih pokojnin za težko zaposljive starejše delavce.

V SAB-u so poudarili, da je podaljšanje nujno, če želijo izključiti nevarnosti za zdravje in življenje ljudi in živali ter preprečiti škodo na objektih in v okolju. V DeSUS-u in Levici so izpostavili potrebo po okoljevarstvenem nadzoru po zaprtju rudnika, v SNS-u so izrazili pričakovanje, da bo ministrstvo pristojnemu odboru DZ-ja predložilo zapiralni načrt. V NSi-ju so bili proti, med drugim, ker se bojijo, da se bo država leta 2020 srečala z enako težavo kot danes. Vprašali so se, kdo je odgovoren za vsa podaljševanja rokov zaprtja in za neuspešno delo poslovodstev, predvsem v času med letoma 2013 in 2018.

Sprejet zakon o revidiranju po tožbi Evropske komisije
Poslanci so z 48 glasovi za in 25 proti sprejeli novelo zakona o revidiranju, s katero bo Slovenija kot zadnja članica EU-ja prenesla določila področne evropske direktive, zaradi zamude ji grozi tudi finančna kazen. Z novelo se bo v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Direktiva med drugim določa pogoje za dodelitev dovoljenj osebam, ki izvajajo obvezne revizije in njihovo registracijo, pravila o neodvisnosti in nepristranskosti ter poklicni etiki, ki veljajo za te osebe, in javni nadzor nad njimi.

Kot je ob današnji obravnavi predloga v DZ-ju dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, predlog novele za boljšo zaščito vlagateljev predvideva krepitev javnega nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami. Namesto sedanjega dualnega nadzora, ki ga izvajata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, bo nadzor v celoti pristojnost agencije. Slovenija bi morala direktivo prenesti že junija 2016. Ker je še ni, je Evropska komisija proti njej vložila tožbo, grozi pa ji finančna kazen skoraj 8.000 evrov dnevno od razglasitve sodbe.

DZ je danes na predlog strank LMŠ, SAB, DeSUS in SMC z dopolnilom spremenil dopolnilo, sprejeto na matičnem odboru DZ-ja, ki je širil nabor subjektov javnega interesa – za katere bodo med drugim veljali obvezna rotacija revizorjev in strožja pravila glede revizijskega poročanja. Po danes sprejetem dopolnilu se mednje poleg podjetij, ki kotirajo na borzi, zavarovalnic in kreditnih institucij uvrščajo tudi družbe, ki so v neposredni ali posredni državni ali občinski lasti (ne pa tudi več družbe, ki izvajajo javno gospodarsko službo, kar je predvideval na odboru sprejeti amandma).

Podpora noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju
Državni zbor je s 43 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki izplačilo napredovanj iz aprila trajno zamika na december. Vsebina zakona je del dogovora, ki so ga vladni pogajalci sklenili z večino sindikatov javnega sektorja.

Novela zakona določa, da vsi javni uslužbenci in funkcionarji v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred oz. naziv, dobijo pravico do izplačila s 1. decembrom. Takšna rešitev na podlagi interventnih predpisov velja že od leta 2015, na začetku prihodnjega leta pa bi se interventni ukrepi iztekli, javni uslužbenci pa bi praviloma pridobili pravico do izplačila napredovanj z aprilom. Zdaj se zamik izplačila višje plače zaradi napredovanja prenaša v sistemski zakon in bo postal trajen.

Konec zakonodajne poti za SDS-ov in NSi-jev predlog
Poslanci so z 48 proti in 26 za odrekli podporo predlogu dopolnitve gradbenega zakona, s katerim je želel SDS enostanovanjske stavbe izvzeti iz postopkov pridobivanja uporabnega dovoljenja. V SDS-u so prepričani, da je zdajšnja ureditev neživljenjska, prikimali pa so jim še v NSi-ju in SNS-u. Koalicija se je zavzela za celovito spremembo zakona.

S 25 glasovi za in 49 proti pa so poslanci prižgali rdečo luč predlogu NSi-ja o dopolnitvi zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. S predlaganimi spremembami so želeli spodbujati financiranje športnih društev, ki delujejo v javnem interesu, saj bi tistim zavezancem, ki bi namenili donacijo športnim društvom, znižali davčno osnovo.