Osrednja rešitev zakona je 150 evrov vreden solidarnostni energetski dodatek, ki ga bo prejelo okoli 465.000 upokojencev, ki so imeli decembra največ 1000 evrov pokojnine, okoli 67.000 tistih, ki so bili decembra upravičeni do denarne socialne pomoči ali varnostnega dodatka, pa tudi decembra upravičeni do nadomestila za invalidnost.

Prav tako bo dodatek pripadel prejemnikom otroškega dodatka od prvega do vključno šestega dohodninskega razreda, takih je bilo v decembru okoli 139.000. Poleg tega pa še prejemnikom dodatka za veliko družino, ki jih je približno 26.000, in rejnikom, ki so imeli decembra sklenjeno vsaj eno rejniško pogodbo.

Solidarnostni energetski dodatek bo izplačan enkrat, le okoli 6000 tistih, ki imajo štiri ali več otrok, bo prejelo še dodatnih 50 evrov.

Izplačila bodo izvedena najpozneje do 15. aprila. Zanje je predvidenih okoli 108 milijonov evrov iz sklada za podnebne spremembe.

Za tri mesece, od 1. februarja do konca aprila, bodo vsa gospodinjstva oproščena plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije.

Sorodna novica DZ izglasoval prepoved referenduma o nakupu oklepnikov boxer, Levica napoveduje ustavno pritožbo

Prav tako za tri mesece bodo zamrznjene tarifne postavke za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev.

Znižanju omrežnin sicer odločno nasprotuje Agencija za energijo, saj da je to v nasprotju z evropskim pravom. Na to je opozorila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja, manjšinski delničarji v elektrodistribucijskih družbah pa so že ob obravnavi predloga zakona na matičnem delovnem telesu v DZ-ju v primeru sprejetja zakona napovedali vložitev pobude za oceno njegove ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja.

Društvo Mali delničarji Slovenije bo zahtevalo ustavno presojo določbe, ki se nanaša na znižanje tarif, in predlagalo začasno zadržanje tega zanje spornega člena. Gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bi morali sredstva za pokritje izpada omrežnine pokriti iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, ne pa iz rednega poslovanja delniških družb.

Društvo omenjenemu členu nasprotuje iz več razlogov. Med drugim posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5-odstotni lastniki v vseh petih elektrodistributerjih, povzroča ekonomsko škodo distributerjem in delničarjem zaradi izpada prihodka iz omrežnine, ogroža stabilno poslovanje elektrodistributerjev, poslabšali se bodo količniki zadolževanja, upočasnjuje zeleno transformacijo, gre pa tudi za nedovoljeno državno pomoč, so našteli.

"Če bo ustavno sodišče pobudo vzelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje četrtega člena zakona, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo in se bodo lahko nemoteno izvajali," so še navedli v društvu.

Druge sprejete odločitve

DZ je soglasno s 75 glasovi sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij, ki naj bi podjetjem omogočila čim hitrejše in lažje prilagoditve zahtevam za zeleni prehod ter preprečila izgubljanje konkurenčnosti podjetij v primerjavi z drugimi državami. Zakon predvideva spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije.

DZ je z 58 glasovi za in sedmimi proti sprejel dopolnitev zakona o nadzoru državne meje. Ta obmejnim občinam prinaša 2,5 milijona evrov pomoči zaradi obremenjenosti s policijskim in vojaškim nadzorom meje. Hkrati za te občine določa tudi dodatno povračilo stroškov zaradi izrednih dogodkov, nastalih z nadzorom državne meje.

DZ je s 46 glasovi za in 38 proti potrdil predlagane spremembe zakona o zdravstveni inšpekciji, ki bodo poenotile pogoje za imenovanje glavnega zdravstvenega inšpektorja s pogoji, ki veljajo za druge inšpektorate. Spremembe zakona ob tem prinašajo tudi usklajene višine predpisanih glob.

DZ je s 46 glasovi za in 37 proti sprejel predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) za obdobje 2022–2029. Po petih letih je bil tako sprejet nov strateški dokument za kulturo, ki to področje opredeljuje v osmih točkah, konkretni ukrepi in njihova finančna vrednost pa bodo določeni v akcijskem načrtu, ki bo sledil.

DZ je s 84 glasovi za in nobenim proti sprejel pokojninsko novelo, s katero želi koalicija odpraviti nekatere anomalije v pokojninskem sistemu. Izboljšala bo položaj za nekatere skupine že upokojenih ali pa prihodnjih upokojencev, so napovedali.

Vladni predlog novele zakona o rudarstvu, ki za zdaj prepoveduje obsežno hidravlično lomljenje, a državni sekretar Blaž Košorok napoveduje dopolnilo, s katerim bi t. i. fracking popolnoma prepovedali, nadaljuje pot v DZ-ju. Po prvi obravnavi ga je podprlo 41 poslancev, 10 jih je bilo proti. Dopolnilo za prepoved hidravličnega lomljenja napoveduje tudi opozicija.

Sorodna novica Upokojenci bodo lahko letos brez izgube pravic delali več

DZ je soglasno s 75 glasovi sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij, ki naj bi podjetjem omogočila čim hitrejše in lažje prilagoditve zahtevam za zeleni prehod ter preprečila izgubljanje konkurenčnosti podjetij v primerjavi z drugimi državami. Zakon predvideva spodbude za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije.

Poslanci so s 53 glasovi za in sedmimi proti podprli zakon o interventnih ukrepih za podporo trga dela, ki omogoča povečan obseg občasnega in začasnega dela upokojencev. Zakon naslavlja problematiko pomanjkanja delovne sile zaradi številnih bolniških odsotnosti in karanten v času covida-19, velja pa do konca leta.