DZ na nadaljevanju redne junijske seje prvič obravnava predlog novele zakona o dohodnini. Podporo so napovedali v NSi-ju (ki je tudi predlagatelj) SDS-u in v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP), medtem ko ostali menijo, da je rešitev nepravična.
V NSi-ju predlagajo, da z letom 2018, za katerega proračun še ni pripravljen, začne veljati višja in enotna splošna dohodninske olajšava v višini 7.000 evrov. "S tem enostavnim ukrepom lahko dosežemo več pozitivnih učinkov," je poudaril Jožef Horvat in pojasnil, da želijo razbremeniti visoka davčna bremena zavezancev ter posledično izboljšati okolje za razvoj gospodarskih aktivnosti.

Ministrstvo opozarja na izpad dohodkov
V poslanskih skupinah se strinjajo, da sedanja stopničasta splošna olajšava prinaša velike nepravilnosti in nepravičnosti ter jo je zato treba spremeniti. A večina meni, da ne na način, kot ga predlaga NSi, ki v predlog prav tako ni navedla rešitev, s čim bi nadomestili izpad proračunskih prihodkov, ki jih je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman ocenila na okoli 490 milijonov evrov.

Predlog sledi namenom in ciljem, ki jih ima tudi vlada, a ne zagotavlja stabilnih in predvidljivih javnofinančnih prihodkov, je opozorila. "Ob predpostavki, da bi zavezanci v nižjih dohodkovnih razredih vso razbremenitev namenili za potrošnjo, ocenjujemo, da bi se prihodki iz naslova DDV-ja zvišali največ za okoli 20 milijonov evrov. Ostane še 470 milijonov razkoraka, ki ga je treba nasloviti," je izpostavila.

V koaliciji in ZL-ju so enotno ugotovili, da je struktura davkov v Sloveniji neugodna, saj je obremenitev dela v primerjavi z EU nadpovprečna, obdavčitev kapitala in premoženja pa podpovprečna. "A dejstvo je, da največji delež v obremenitvi dela v Sloveniji predstavljajo prispevki za socialno varnost, kaže, da bo treba ustrezne rešitve iskati v teh sistemih obveznih socialnih zavarovanj," je menila Vraničar Ermanova.

Alenko Bratušek, ki je v imenu NP povedala, da bodo predlog v prvem branju podprli, moti, da se o prestrukturiranju davčnih bremen "že dolgo pogovarjamo, nič pa se ne zgodi". "Predlog, da olajšavo dvignemo na 7. 000 evrov, je zaradi javnofinančne stabilnosti naše države nekoliko nerealen, a daleč od tega, da to pomeni, da v tej dohodninski lestvici spremembe niso potrebne," je dejala.

SDS: Namen je dober
"Osnovni namen predloga je dober, zato ga bomo v prvi obravnavi podprli," je v imenu SDS povedala Suzana Lep Šimenko. Po njenem bi morala država več sredstev nameniti za investicije in se zanje tudi zadolžila, a se je raje z namenom "ohranjanja socialnega miru in sanacije bančnega sistema". Po njenem mnenju bi se s predlogom NSi-ja v proračun steklo več DDV-ja, kot pa je ocenilo ministrstvo.

Koalicija: Bogatejši bodo pridobili več
Da je polovica sredstev iz dohodnine namenjeno občinam, sta poslance opozorila Tilen Božič (SMC) in Janko Veber (SD), ki je spomnil, da občine že sedaj tarnajo, da iz proračuna za opravljanje svojih funkcij dobivajo premalo. Skupaj z Urošem Priklom (DeSUS) in Miho Kordišem (ZL) so opozorili, da bi z višjo in enotno splošno olajšavo v resnici tisti z višjimi plačami pridobili znatno več kot tisti z nižjimi.

"Tak neselektiven pristop ni dober," je opozoril Prikl, ki pogreša bolj natančne izračune in rešitve, s čim bi nadomestili izpad proračunskih prihodkov. Čeprav je predlog podoben ekonomskemu načrtu SD-ja, pa se povsem razlikuje po rešitvah, da bi bil javnofinančno uravnotežen, mu je podobno kritiko izrekel Veber in nadaljeval, da takšni predlogi po zapisu fiskalnega pravila v ustavo sploh ne bi smeli več priti v DZ.

ZL: Način je socialno nepravičen
Prikl je opozoril, da nimajo vsi zavezanci enakega socialnega položaja. "Predlog se nanaša na realen problem, a ga rešuje na način, ki ni socialno pravičen," je nadaljeval Kordiš, ki je nanizal: "Če bi bil sprejet, bi se neka minimalna plača povečala za 6,40 evra mesečno, plača direktorja denimo NLB-ja pa za kar 154 evrov na mesec."

Na letni ravni bi delavec z minimalno plačo pridobil slabih 77 evrov, nekdo, ki sedi v upravi neke banke, pa kar 1.848 evrov. Še bistveno več bi pridobili izvršni direktorji DUTB in direktorji privatnih firm, ki prejemajo več kot 15.000 ali 20.000 evrov mesečne plače, pri čemer o dodatkih in dividendah sploh ne govorimo, je povzel in zaključil: "Višja, kot je plača, večja je pridobitev."
Spremembe katastrskega dohodka
DZ v prvi obravnavi premleva vladni predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki predvideva, da se bo ta določal na podlagi ekonomskega računa za kmetijsko gospodarstvo, in ne več na podlagi zapletenega sistema kalkulacij. Koalicija ga podpira, opozicija ne, nepovezani poslanci pa mu ne bodo nasprotovali.

Predlog po mnenju vlade pomeni pomembno fazo v razvoju ugotavljanja katastrskega dohodka kot pavšalne ocene potencialnega tržnega dohodka zemljišč za različno rabo. Namesto sistema kalkulacij, ki so nejasno določale, kako se določi katastrski dohodek za posamezne vrste rabe zemljišč, bi se ta določal na podlagi ekonomskega računa za kmetijsko gospodarstvo, za kar bi podatke zagotavljal statistični urad.

Po koalicijskih usklajevanjih in pogovorih z deležniki v kmetijstvu je vlada v predlog vnesla triletno prehodno obdobje za postopno prilagajanje na novi režim in na nove zneske katastrskega dohodka. "Izračun se bo poenostavil, bo bolj celovit in transparenten," je zagotovila Vraničar Ermanova.

"Z novo metodo se bo v ugotavljanje katastrskega dohodka zajelo praktično vse kmetijske pridelke, po novem tudi posebne intenzivne kulture, za katere se je moral do zdaj dohodek ugotavljati na podlagi knjigovodenja," je povzela. Zaradi sedanje podcenjenosti katastrskega dohodka se bo po novem skupni katastrski dohodek povečal z 41 na okoli 100 milijonov evrov.
Čeprav se je večina strinjala, da zdajšnji sistem ni primeren, so mnenja o tem, ali ga spremeniti na predlagani način, različna. V SMC-ju so po besedah Simona Zajca ugotovili, da bo katastrski dohodek za približno 74 odstotkov kmetov po polni uveljavitvi tako nizek, da iz tega naslova ne bodo plačali nič dohodnine. Tudi v DeSUS-u in SD-ju so po besedah Prikla in Vebra za enostavno pavšalno obdavčevanje kmetov, ki pa mora odražati realne ocene morebitnega donosa.

A opozicija ima druge izračune. Zvonko Lah (SDS) je orisal primere, kako bo nov izračun prizadel zlasti male kmete. Po njegovih navedbah bodo ti mali kmetje, ki sicer hodijo v službi, močno prizadeti, saj se jim to ta tako kot subvencije prišteval k dohodnini, kar bo v njihovih družinah vplivalo na prejemanje ali višino ostalih socialnih prejemkov, kot so otroški dodatek, štipendija, plačilo vrtca ipd.

Oba z Ivo Dimic (NSi) sta ocenila, da nove obremenitve za kmete prihajajo ob povsem neprimernem času. Kmetijstvo bremenijo naravne katastrofe, kot so suša, poplave, žled ipd., Dimičeva pa je k temi pridala še uvedbo davčnih blagajn in neživljenjsko prenovo ureditve dopolnilnih dejavnostih. "Pri teh rešitvah izračuna katastrskega dohodka je problematična tako vsebina kot postopek sprejemanja," je dejala.