Zakon o izvrševanju proračunov je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov. Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, za kolikor je bila junija letos višja povprečna mesečna plača glede na junij 2023.

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 725 evrov na prebivalca, pozneje pa je z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Ta zneska sta zdaj zapisana tudi v dokumentu, ki ga bo potrjeval DZ. Tretje občinsko združenje tega dogovora ni podpisalo in tako v NSi-ju kot SDS-ju predlagajo, naj se povprečnina zviša na 818,50 oz. 857 evrov. Poslanci koalicije teh dopolnil ne nameravajo podpreti. Znesek povprečnine, ki je bil dogovorjen s Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije, je najvišji do sedaj, je dejal Milan Jakopovič (Levica).

Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. Vlada namerava pozneje to ureditev prenesti v sistemski zakon o financiranju občin.

Zakon določa tudi letni dodatek upokojencem

Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS se bojijo, da bo to vodilo v netransparentno porabo in odprlo vrata nakupom "novih podrtij na Litijski", kot je dejal Rado Gladek (SDS). A kot je povedala Andrej Kert (Svoboda), bo v izogib podobnim aferam v zakonu jasno zapisano, da je mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.

Sorodna novica Opozicija želi prerazporeditve proračunskih sredstev za leto 2025 in dvomi o prihodkih leta 2026

Proračunske dokumente spremlja še predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027. Z njimi se zgornje meje porabe blagajn države ne spreminjajo, se pa v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili določa novo javnofinančno omejitev, to je povprečno dovoljeno rast očiščenih odhodkov v višini 4,5 odstotka. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj ostajal pod dovoljenimi tremi odstotki BDP.

Poslanci bodo proračunske dokumente potrjevali v nadaljevanju seje

DZ bo proračunske dokumente potrjeval še danes, pri čemer so mu podporo napovedali poslanci koalicije, v SDS in NSi pa bodo glasovali proti.

Poslanci so se s predlogoma proračunov za leti 2025 in 2026 seznanili v torek (včeraj). Na današnjem dnevnem redu je načrtovano glasovanje, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še obravnavo nekaterih drugih proračunskih dokumentov.

V torek je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da je v letu 2026 predvidenih za skupaj 17,1 milijarde evrov proračunskih odhodkov, kar je podobno kot leto prej, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo skupaj 15,9 milijarde evrov oz. 680 milijonov evrov več.

To pomeni, da se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto povzpel do 1,9 milijarde evrov. V letu 2026 naj bi se nato znižal na 1,2 milijarde evrov.

Pripravo predloga obeh proračunov so po njegovih besedah zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere ter še vedno popoplavna obnova. Vlada je upoštevala tudi vnovično vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil.

Na odhodkovni strani je minister poudaril rast stroškov za plače kot posledice pričakovanih učinkov prenove sistema plač v javnem sektorju. Prav tako so v obeh letih še vedno načrtovana sredstva za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah.

Olajšave in lestvica za odmero dohodnine se bodo leta 2025 uskladile za 5,2 odstotka, letni dodatek za upokojence bo izplačan v petih višinah od 155 evrov do 465 evrov, povprečnina za občine pa se bo zvišala, kot se je vlada dogovorila z občinskimi združenji.

Na dnevnem redu imajo poslanci tudi nekatere druge točke, med njimi predlog novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank.

Z novelo se v slovenski pravni red prenašajo spremembe evropske zakonodaje v zvezi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v okviru upravljanja bančnih kriz in varstva vlog. Hkrati se podaljšuje delovanje sklada za reševanje bank.