Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je opredelila številne otrokove pravice, med njimi pravice do življenja, zdravja, šolanja in pravico biti slišan, je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989. Konvencijo, ki je začela veljati slabo leto pozneje (2. septembra 1990), so sprejele skoraj vse države na svetu, razen ZDA in Somalije. A kljub temu se zdi, da sta spoštovanje in uveljavljanje otrokovih pravic v zadnjem obdobju na zelo nizki ravni. Na vojnih območjih, ki so se v zadnjih nekaj letih razširila, je kršena najbolj temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Samo v Gazi je bilo po podatkih Unicefa ubitih več kot 14 tisoč otrok.

Sklad ZN za otroke (Unicef) se je sicer v svojem letnem poročilu usmeril v prihodnost in prepoznal tri prevladujoče smernice, ki poleg nepredvidljivih spopadov prinašajo tveganja za otroke, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.

Samo v Gazi je bilo po podatkih Unicefa v zadnjem letu ubitih več kot 14 tisoč otrok. Foto: Reuters
Samo v Gazi je bilo po podatkih Unicefa v zadnjem letu ubitih več kot 14 tisoč otrok. Foto: Reuters

Unicefovo poročilo svari

Kot prvo izpostavljajo demografske spremembe, pri čemer naj bi se število otrok na svetu še naprej gibalo okrog 2,3 milijarde, a bodo obenem predstavljali manjši delež vse večjega števila in vse starejših prebivalcev, ki naj bi jih bilo okrog deset milijard. Medtem ko bo delež otrok padel v vseh regijah, bo njihovo število na nekaterih od najrevnejših območij, zlasti v podsaharski Afriki, močno naraslo. To prinaša potencial za krepitev gospodarske rasti, a le če bo imela mlada generacija dostop do kakovostne izobrazbe, zdravstva in zaposlitev, opozarja Unicef.

V nekaterih razvitih državah bi lahko otroci do leta 2050 predstavljali manj kot deset odstotkov prebivalstva, kar vzbuja skrb za njihovo vidnost in pravice v družbah. Kot drugi trend agencija ZN navaja podnebne spremembe. Če bo na območju izpustov toplogrednih plinov vztrajalo enako stanje, bodo otroci leta 2050 pod vplivom osemkrat več vročinskih valov kot leta 2000, trikrat več poplav in 1,7-krat več požarov v naravi, napoveduje Unicef.

Nove tehnologije, predvsem umetna inteligenca, imajo medtem zmogljivosti za spodbujanje inovacij in napredka, a bi lahko obenem okrepile neenakosti med bogatimi in revnimi državami. V razvitih državah ima tako dostop do spleta 95 odstotkov ljudi, v manj razvitih pa le 26. Splet sicer s sabo prinaša tudi tveganja. Nebrzdano širjenje novih tehnologij prinaša grožnje za otroke in njihove osebne podatke, saj jih izpostavlja spletnim plenilcem.

"Otroci prihodnosti se spoprijemajo s številnimi tveganji, a želeli smo pokazati, da so rešitve v rokah današnjih odločevalcev," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala namestnica vodje Unicefovega oddelka za raziskave Cecile Aptel.

"Ustvarjanje boljšega sveta za otroke je naloga in predvsem odgovornost odraslih," je prepričana predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Foto: Shutterstock

Poročilo sicer prinaša tudi več dobrih novic. Med drugim naj bi se še naprej višala pričakovana življenjska doba ob rojstvu, krepil naj bi se tudi dostop otrok do izobraževanja – leta 2050 naj bi tako imelo vsaj osnovnošolsko izobrazbo skoraj 96 odstotkov otrok po svetu, medtem ko zdaj ta delež znaša 80 odstotkov.

Guterres: Otroke moramo poslušati, ko se bojujejo za svoje pravice

Tokratni dan je priložnost, da prepoznamo izzive, s katerimi se otroci spoprijemajo v razdeljenem, nemirnem in pogosto nasilnem svetu, poudarja generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. "Tokratno geslo nas opominja, da moramo otroke poslušati, ko se bojujejo za svoje pravice – in za prihodnost človeštva," je zapisal v poslanici. Spomnil je na Pakt za prihodnost, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela na vrhu za prihodnost septembra v New Yorku. Dokument po njegovih besedah vsebuje pomembne zaveze za zaščito in podporo otrok in za varovanje njihovih pravic. Obenem so vključene zaveze za širjenje njihovih možnosti za dejavno sodelovanje pri odločitvah, ki jih zadevajo.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je ob svetovnem dnevu otrok odrasle pozvala k ustvarjanju boljšega sveta za otroke, saj je to njihova naloga in odgovornost. "Svetovni dan otroka je vstopna točka za praznovanje, promocijo, predvsem pa za zagovorništvo otrokovih pravic, ki se mora dotakniti prav vsakega od nas," je zapisala.

Klakočar Zupančič: Vsak otrok ima pravico živeti v miru

Čeprav otrokove pravice uvrščamo med temeljne človekove pravice, so resno kršene milijonom otrok po svetu, predvsem tistim, ki so žrtve vojn na Bližnjem vzhodu, je poudarila. Popolnoma upravičeno smo lahko zgroženi nad zločini, katerih žrtve so desettisoči otrok na Bližnjem vzhodu, meni. "Takšnih dejanj ni mogoče upravičiti in mednarodna skupnost mora narediti vse, da jih ustavi," je poudarila.

Vsak otrok ima pravico živeti v miru ter v čistem in varnem okolju, je opozorila in dodala, da ima pravico biti slišan in vključen v odločitve, ki vplivajo na njegovo življenje. To pa lahko po mnenju predsednice DZ-ja dosežemo le z vključujočo družbo, ki skozi spoštljiv dialog išče poti do boljšega sveta, v katerem bosta glavni vrednoti miroljubno sobivanje z drugimi in sprejemanje različnosti. "Ustvarjanje boljšega sveta za otroke je zato naloga in predvsem odgovornost odraslih," je sklenila.

Mladi ambasadorki Unicefa premierju predali nahrbtnik, poln zgodb otrok, ki pričajo o njihovih stiskah

Mladi ambasadorki Unicefa Ava Planinc in Izabela Rosc sta predsedniku vlade Robertu Golobu predali šolski nahrbtnik, poln zgodb otrok, ki pričajo o njihovih težkih stiskah.

Unicef Slovenija je pred mesecem dni v okviru odmevne kampanje Stiske iz omaric razkril 90 resničnih anonimnih zgodb o stiskah otrok, ki sta jih ambasadorki Unicefa predstavili tudi na sestanku, ki so se ga poleg premierja Roberta Goloba udeležili še minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko in izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Vsak četrti mladostnik v Sloveniji se sooča z duševnimi stiskami, večina pa o teh stiskah ne spregovori in jih poskuša reševati sama. Polovica vseh duševnih težav se namreč začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato si Unicef Slovenija želi, da bi teža stisk iz šolskih omaric okrepila težo argumentov za takojšnje in hitro ukrepanje odločevalcev. "Otroci v stiski pogosto ostajajo sami in brez podpore. Zato je pomembno, da te zgodbe pridejo do vas odločevalcev. Včasih od odraslih potrebujemo le vprašanje, kako se počutiš, da lahko rešimo neko stisko. V primeru večjih stisk, o katerih govorijo zgodbe v tem nahrbtniku, pa imate odločevalci moč in odgovornost, da čim hitreje zagotovite rešitev na ravni celotne države, ki bo otrokom in mladim v stiski zagotovila strokovno pomoč," je ob predaji dejala Ava Planinc.

Mladi ambasadorki Unicefa Ava Planinc in Izabela Rosc sta predsedniku vlade Robertu Golobu predali šolski nahrbtnik, poln zgodb otrok, ki pričajo o njihovih težkih stiskah. Foto: Unicef Slovenija
Mladi ambasadorki Unicefa Ava Planinc in Izabela Rosc sta predsedniku vlade Robertu Golobu predali šolski nahrbtnik, poln zgodb otrok, ki pričajo o njihovih težkih stiskah. Foto: Unicef Slovenija

Temo je treba naslavljati medresorsko in na vseh nivojih. Zato je Unicef Slovenija premierja, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozval k povezovanju z namenom, da oblikujejo nujen odziv. Ta mora okrepiti podporo duševnemu zdravju otrok in mladih na način, da se celostno in učinkovito povežejo preventivne in kurativne storitve za krepitev celotne vertikale obravnave duševnega zdravja.

"Pedagoško osebje se še ne čuti dovolj usposobljeno za detekcijo čustev in duševnih težav pri otrocih"

Izreden je pomen šolskega osebja, je izpostavil Bergoč. "Skozi naše programe in projekte smo ugotovili, da se pedagoško osebje še ne čuti dovolj usposobljeno za detekcijo čustev in duševnih težav pri otrocih, zato bi bilo treba tudi v kurikulum vnesti te vsebine, da je vsak, ki se z otroki sooča, najprej sposoben regulirati svoja čustva, prepoznati težave pri otrocih in znati tudi pomagati," je dejal v izjavi za medije.

Konvencija o otrokovih pravicah je pomembno izboljšala življenja otrok po svetu, a številni izzivi ostajajo, je izpostavil Bergoč. "Številni otroci po vsem svetu so ujeti v krizna žarišča, otroci tudi najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, izpostavljeni so pastem naprednih tehnologij, ogrožen je napredek na področju izobraževanja deklic, mnogi ostajajo tudi žrtve zlorab in izkoriščanja," je naštel.

Pomembno, da se otroci pogovarjajo tudi med sabo

Odkar je bila sprejeta konvencija, se je položaj otrok precej spremenil, otroci se lahko bolj odprto pogovarjajo o stiskah, je izpostavila Izabela Rosc. "Je pa tudi res, da so mogoče pred 30 leti stiske bolj izvirale iz šole ali pa doma, medtem ko lahko danes stiske iz šole prenesemo tudi domov prek interneta, socialnih omrežij in je to še en nov faktor, ki lahko negativno vpliva na otroke," je dejala.

Predvsem pa je po njenih besedah pomembno, da se otroci med sabo pogovarjajo, da se zaupajo svojim prijateljem. "Da nas ni sram povedati, kaj se nam dogaja, in prositi za pomoč," je sklenila.

TOM – telefon za otroke in mladostnike praznuje 34. rojstni dan

Svoj 34. rojstni dan pa praznuje TOM – telefon za otroke in mladostnike, ki je del programov Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ustanovljen je bil leta 1990 na pobudo otrok, ki so sodelovali na otroških parlamentih, in sicer na dan, na katerega je bila leto prej sprejeta konvencija ZN-a o otrokovih pravicah. Nacionalna mreža TOM je od leta 2014 verificirani javni socialnovarstveni program.

TOM telefon deluje pod geslom Odgovor je pogovor. Je anonimna, zaupna in brezplačna svetovalna linija za otroke in mladostnike. Prisluhnejo jim, jim stojijo ob strani na njihovi poti odraščanja in jih spodbujajo, da zaupajo vase in v druge. Brezplačna telefonska številka 116 111 deluje vsak dan od 12. do 20. ure tudi ob nedeljah in praznikih.

V Sloveniji je 94 odstotkov otrok, starih do 17 let, v obdobju enega leta pred anketiranjem večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, denimo med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu in pogovarjanju. Foto: Shutterstock
V Sloveniji je 94 odstotkov otrok, starih do 17 let, v obdobju enega leta pred anketiranjem večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, denimo med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu in pogovarjanju. Foto: Shutterstock

Statistika o otrocih

Ob svetovnem dnevu otroka so na statističnem uradu zbrali nekaj podatkov o otrocih v Sloveniji: v začetku letošnjega leta so pri nas živeli 377.804 otroci, od tega je bilo 183.260 deklic in 194.544 dečkov. Najpogostejše ime dečkov te starosti je bilo Luka, sledila sta Nik in Jakob. Med deklicami so bila najpogostejša imena Eva, Ema in Zala. V zadnjih 30 letih se je število otrok zmanjšalo za petino.

V letu 2021 so družine z otroki predstavljale 70 odstotkov vseh družin v Sloveniji. Polovica otrok, mlajših od 18 let, je živela skupaj s starši, ki so bili poročeni. Vsak četrti otrok v tej starosti je živel skupaj s starši, ki so živeli v zunajzakonski skupnosti. 23 odstotkov otrok je živelo le z enim od staršev, najpogosteje z mamo.

V Sloveniji se je od leta 1981 zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki in povečal delež družin brez otrok (z 21 odstotkov na 30 odstotkov). V preteklosti je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je prav tako zmanjšal (z 10 na šest odstotkov), delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 odstotkov v letu 1981, 39 odstotkov v letu 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56.

Večina otrok večkrat na dan preživlja čas s starši

V Sloveniji je 94 odstotkov otrok, starih do 17 let, v obdobju enega leta pred anketiranjem večkrat na dan preživljalo čas s svojimi starši, tako, denimo, med obroki, pri igri, opravljanju domačih nalog, hoji, sprehodih, športu in pogovarjanju. Na tak način se je pet odstotkov otrok družilo s starši enkrat na dan, en odstotek otrok pa večkrat na teden. Pričakovano je bil ta delež nekoliko nižji (89 odstotkov) pri starejših otrocih, starih 16 in 17 let.

Za skoraj tri četrtine otrok v Sloveniji, starih do 15 let, so starši ali skrbniki leta 2021 ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. To je bilo za 10 odstotnih točk več kot v letu 2017. Za četrtino otrok so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, za dva odstotka otrok pa, da je srednje.