Proti sta glasovali le obe opozicijski stranki, saj ne podpirata prenosa tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva, novela pa usklajuje ravno ta prenos. Hkrati oporekajo tudi nekaterim vsebinskim rešitvam novele, denimo odpravi obveznega posvetovanja.
V preostalih strankah pa so prepričani, da je zakon potreben, ker usklajuje prenos tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ter ureja nekatere nejasne in nepotrebne določbe.
Novela posledica prehoda tožilstva pod MNZ
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je v imenu predlagatelja zakona razložil, da obravnavani zakon ureja nekatere bolj tehnične rešitve, bolj vsebinski zakon pa naj bi v obravnavo prišel predvidoma jeseni. Novela je posledica prehoda tožilstva s pravosodnega pod notranje ministrstvo, je dejal.
Novela spreminja tudi nekatere določbe, denimo obvezno posvetovanje vodje državnega tožilstva s kolegijem o ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Gorenak je poudaril, da s tem prenašajo večjo odgovornost na vodje v tožilski organizaciji, saj menijo, da bodo postopki tako tekli hitreje. S tako rešitvijo po Gorenakovih besedah soglašajo tudi v tožilski organizaciji.
Državni zbor je s 73 glasovi za in z dvema proti sprejel tudi novelo zakona o medijih. S sprejetimi spremembami bo omogočena neodplačna uporaba oddajniške infrastrukture RTVS tudi tistim televizijskim programom s statusom posebnega pomena, ki oddajajo prizemeljsko digitalno.
Do predloga so bili sicer skeptični predvsem v SD-ju in DL-ju, saj naj bi bil namenjen določenim interesnim skupinam. V razpravi je bilo slišati tudi pozive k celoviti prenovi medijske zakonodaje. Predlog novele zakona je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo (DeSUS).
V razpravi so sicer v poslanskih skupinah SDS, SLS, DeSUS in NSi menili, da predlog vzpostavlja enakopraven položaj med mediji posebnega pomena. V SD-ju in Državljanski listi pa so opozarjali, da je zakon namenjen le določenim gospodarskim družbam.
Predlogu niso nasprotovali v največji poslanski skupini, opozicijski Pozitivni Sloveniji. Po besedah Maje Dimitrovski predlog načeloma ni sporen, sporno pa je vsakokratno odpiranje sistemskega zakona zaradi posameznih problemov. Bolj so do predloga kritični Socialni demokrati. Po besedah Sama Bevka je zakonski predlog preozek in je interesno povezan, saj bo položaj izboljšal le štirim medijem posebnega pomena.
Tudi v Državljanski listi se težko strinjajo z argumenti v podporo zakonu. Kot je dejala Polonca Komar, gre za reševanje nekaj točno določenih gospodarskih družb, poleg tega pa so v DL-ju presenečeni, da je RTV SLO tako lahkotno pristopila k dogovoru, ki neposredno zajeda v njen proračun. Nekaj pomislekov glede položaja regionalnih in lokalnih medijev imajo tudi v SLS-u. S predlagano novelo se bo sicer njihov položaj izboljšal, toda težav s tem ne bo konec, saj je največja težava teh medijev v državnem financiranju, meni Mihael Prevc.
Pomen lokalnih in regionalnih medijev je izpostavila tudi poslanka NSi Iva Dimic. Ob tem je opozorila, da težko konkurirajo velikim igralcem na trgu, zato je treba zagotoviti njihovo večjo pluralnost in kakovost.
Minister je omenil še eno spremembo, ki jo prinaša novela in o kateri se je v medijih precej poročalo. Ta sprememba je po ministrovih besedah najbolj "naravna in normalna", gre pa za mirovanje tožilske funkcije med opravljanjem funkcije državnega sekretarja ali ministrovanja "kjer koli v sistemu vlade". Dejal je, da imajo drugi po prenehanju funkcionarskega mandata že možnost vrnitve na staro delovno mesto, če to še vedno obstaja, tožilci pa so za te možnosti prikrajšani.
Gorenak: Brezigarjeva ne bo odšla v Janšev kabinet
Mediji so namigovali, da naj bi to določilo v zakonu spremenili zato, da bi nekdanja generalna tožilka in sedanja državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar lahko odšla v kabinet predsednika vlade. Gorenak je danes ta namigovanja zavrnil in zatrdil, da Brezigarjeva v premierjev kabinet ne bo odšla.
Maša Kociper je v imenu poslanske skupine Pozitivna Slovenija to zagotovilo pozdravila, saj bi bilo po njenih besedah res nespodobno in "vrhunec klientelizma, da bi v času, ko imamo več kot 100.000 brezposelnih s spreminjanjem zakona reševali položaj določene politično favorizirane osebe".
Pozitivna Slovenija noveli nasprotuje, skupaj s SD-jem pa so navedli isti razlog. Novele namreč ne morejo podpreti zaradi nasprotovanja prenosu tožilstva pod notranje ministrstvo, saj novela pomeni uskladitev tega prenosa. Hkrati nasprotujejo tudi nekaterim vsebinskim rešitvam, denimo odpravi obveznega posvetovanja.
Poslanci enotno o zakonih o katastru in obveznicah
DZ je na uvodnem nadaljevanju redne junijske seje obravnaval predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka in predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Obema se na večernem glasovanju obeta podpora.
Predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka je vlada predlagala, ker geodetski upravi zaradi zahtevnosti naloge in pomanjkanja sredstev ni uspelo pravočasno vzpostaviti potrebnih evidenc za ugotavljanje katastrskega dohodka po novem zakonu, ki ga je DZ sprejel februarja lani. Zato je rok za uveljavitev novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka zamaknila s 30. junija 2012 na 30. junij 2013, je povzel državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič.
Podporo predlogu zakona so napovedali v vseh poslanskih skupinah. Vsi razpravljavci so se strinjali, da nekdo ni pravočasno opravil svoje naloge, kar je treba popraviti. Ob tem so izrazili upanje, da se bo to v podaljšanem roku zares zgodilo.
Zakon o obveznicah začel veljati februarja
DZ je obravnaval predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, ki so mu vse poslanske skupine napovedale podporo. Govorci so med drugim opozorili na potrebo po saniranju slovenskega bančnega sistema, po prevzemanju odgovornosti za slabo stanje in na potrebne ukrepe za izhod iz finančne krize in kreditnega krča.
Zakon o teh obveznicah je začel veljati februarja letos, z novelo pa vlada želi odpraviti pomanjkljivosti, tako da bo to področje dejansko zaživelo. Spremembe se nanašajo na jamstvo za posojilo, zgornjo mejo nadomestila za predčasno poplačilo posojila in pravico do dolžnikovega pobota, je spomnil Živkovič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje