Komisija je ugotovila še, da je bil namen izdajanja Ekspresa in Slovenskega tednika vplivanje na parlamentarne volitve leta 2008 in da so z izdajanjem časopisov želeli prikriti (pred)volilno propagando oz. kampanjo ter sporno financiranje političnih strank. "V tem primeru je šlo izvajanja negativne politične kampanje" mimo veljavne zakonodaje, piše v sklepih komisije, ki jih je v celoti potrdil tudi parlament.
"Vzniknila in poniknila sta ob volitvah"
Poslanci so sicer končno poročilo preiskovalne komisije o brezplačnikih obravnavali v torek za zaprtimi vrati, saj je poročilo označeno s stopnjo tajnosti. Pred današnjim glasovanjem pa je predsednica komisije in poslanka SD-ja Melita Župevc povedala, da sta brezplačnika "vzniknila in poniknila v času pred in po volitvah" in da sta bili del kampanje ene politične stranke.
Medtem pa so v SDS-u po besedah vodje poslanske skupine Jožeta Tanka prepričani, da gre za "prvovrstno manipulacijo," komisija pa naj bi bila namenjena le temu, "da nekaj naprtijo SDS". Hkrati v stranki trdijo, da parlamentarne preiskovalne komisije ugotavljajo odgovornost javnih funkcionarjev, ta komisija pa ni zaslišala niti enega javnega funkcionarja.
Komisija je delovala slabo leto in pol
Parlamentarno preiskavo je DZ sicer odredil v začetku marca 2010 na zahtevo 45 poslancev SD-ja, Zaresa, LDS-a in DeSUS-a, ki so menili, da sta bila brezplačnika namenjena politični propagandi. Krajši čas je v komisiji sodeloval tudi poslanec SDS-a Aleksander Zorn, a jo je zapustil, potem ko komisija ni želela preiskave razširiti tudi na brezplačnik Dobro jutro.
Svojo izjavo glede brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik so podali tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Spomnili so, da je Novinarsko častno razsodišče že leta 2008 sprejelo več razsodb zoper urednika Slovenskega tednika, saj je ugotovilo plagiatorstvo, ker so brezplačniki in tednik Demokracija, večinoma pod psevdonimi, objavljali enake prispevke. Hkrati je sprejelo izjavo o rabi psevdonimov in v njej zapisalo, da gre za neetično in neprofesionalno prakso teh medijev. Tudi Društvo novinarjev Slovenije se strinja, da so brezplačniki poteptali vse novinarske standarde. "V interesu novinarskega in javnega prostora je bilo ves čas, da se razjasni tudi, ali so v teh propagandnih projektih zavestno sodelovali tudi poklicni novinarji, s čimer so nedopustno zavrgli temeljni postulat poklica v demokratični družbi, torej zastopanje javnega interesa. Za takšno zanikanje profesionalnih in etičnih standardov bi morala znotraj novinarskih vrst veljati ničelna toleranca."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje