Kot so v obrazložitvi navedli predlagatelji s prvopodpisanim poslancem Svobode Borutom Sajovicem, je med cilji predloga novele tudi zagotovitev stabilnejšega financiranja političnih strank, tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih. S predlogom bodo po njihovih navedbah odpravili tudi težave pri poslovanju, na katere je zaradi prezapletenih in neživljenjskih trenutno veljavnih rešitev opozorilo računsko sodišče.

Kot najpomembnejši cilj predloga novele so navedli spremembo glede pridobivanja sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi zakona o poslancih in način njihove porabe. Veljavna zakonodaja namreč določa, da lahko stranka pridobi do največ 50 odstotkov sredstev državnega proračuna, ki so namenjena poslanskim skupinam in poslancem na podlagi zakona o poslancih, v predlogu novele pa bi se ta delež zvišal na 70 odstotkov.

V predlogu se po utemeljitvi predlagateljev tudi odpravlja ozko definirana namenskost sredstev za delovanje poslanskih skupin, sredstva pa bi se po novem stranki izplačevala kot tekoči transfer. Tekoči transferi bi se stranki izplačevali po dvanajstinah, višina pa bi se lahko med letom tudi spremenila.

Med predlaganimi rešitvami v noveli je tudi ukinitev pred desetletjem sprejetih sprememb, po katerih se četrtina dotacij razdeli med vse politične stranke, ki jih je volil najmanj en odstotek volivcev, tri četrtine pa sorazmerno rezultatu na volitvah. Kot predlagajo, bi se nazaj uvedla ureditev, ki je veljala pred tem, in sicer da bi bile stranke upravičene do desetih odstotkov sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, do preostalih 90 odstotkov sredstev pa bi bile upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev.

S spremembami želijo doseči tudi ločenost sredstev za financiranje političnih strank od sredstev, ki so namenjena za temeljno delovanje DZ-ja, in sicer z namenom, da bi se v primeru zviševanja sredstev za politične stranke izognili temu, da bi zato morali zniževati sredstva za delovanje DZ-ja. Predlagano besedilo tako določa, da se v primeru, da so po odločitvi kolegija predsednika DZ-ja sredstva za financiranje strank za posamezno proračunsko leto višja od višine sredstev zanje v preteklem letu, finančni načrt DZ-ja zviša za razliko v višini sredstev.

Zniževanje spodnjih meja glob

Za večino prekrškov se po predlogu tudi znižuje spodnja meja višine globe tako za stranko kot za odgovorno osebo, poleg tega pa se tudi odpravlja sankcijo izgube pravice do financiranja iz državnega in proračunov lokalnih skupnosti za določene kršitve zakona. Predlagatelji so ob tem spomnili, da je na nesorazmerno višino glob in težo stranskih sankcij opozorilo tudi računsko sodišče. Tako bi lahko denimo plačilo zneska nekaj deset evrov za lokalne volitve z rednega računa stranke politično stranko stalo nekaj tisoč evrov.

Predlog novele tudi določa, da obvezno revidiranje strank s strani računskega sodišča velja samo za stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Na podlagi predlaganih sprememb pa bi računsko sodišče v obdobju štirih let namesto manjših strank lahko večkrat revidiralo stranke, ki iz državnega ali občinskih proračunov prejemajo večje zneske. "Taka ureditev bo računskemu sodišču tudi v večji meri omogočila, da po lastni presoji izvede ciljno usmerjene revizije pri strankah, kjer so bila zaznana tveganja," so zapisali.