Med drugim v resoluciji predlagajo, da bi v DZ-ju izrazili spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov. Po mnenju podpisnika resolucije Franceta Cukjatija bi z njenim sprejetjem presegli delitve in se zavedli zgodovinske resnice. Ob tem je spomnil na zapis v evropski resoluciji, v kateri je navedeno, da Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo spoznala nacizma, stalinizma, fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če o zločinih v tistih časih ne bo izvedla poštene razprave.

Cukjati se strinja z delom resolucije Evropskega parlamenta (EP), v katerem piše, da je se je treba spominjati ljudi, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in bi morali biti zaradi svoje požrtvovalnosti v zavesti Evropejcev junaki totalitarne dobe.

Velika podpora evropski resoluciji
Resolucijo so v EP-ju s skoraj 90-odstotno podporo sprejeli v začetku aprila.

Sicer skupina poslancev poleg evropske resolucije predlaga še sprejetje treh drugih sklepov - pridruženje DZ-ja pozivom v resoluciji in njihovo upoštevanje, poziv vladi k sledenju priporočilom v resoluciji in razlgasitev 23. avgusta kot dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.

S. Z.