Sklep za nadzor so predlagali v NSi-ju, ki meni, da so pošteni nameni Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v teh zgodbah na preizkušnji. Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril, da so bila v ravnanju DUTB-ja po mnenju strokovne javnosti izvedena neustrezna dejanja.

Minister za finance Dušan Mramor je izpostavil, da je predlagani sklep nepotreben, saj je Računsko sodišče po zakonu dolžno vsako leto revidirati delovanje DUTB-ja. Enako so opozorili poslanci iz vrst koalicije, ki menijo, da se politika ne sme vmešavati v delovanje Računskega sodišča niti DUTB-ja.

ZL in NSi želita odhod vodstva DUTB-ja
Po mnenju opozicije pa je vlada zamenjala vodilna v DUTB-ju brez ustrezne argumentacije. Plače so le vrh ledene gore nepravilnosti v DUTB-ju, so opozorili v ZL-ju, kjer z NSi-jem vlado pozivajo, naj zamenja celotno vodstvo slabe banke. Pravi razlogi so po njihovem mnenju omrežja in lobiji, ki pritiskajo iz ozadja.

Mramor ne vidi konflikta interesov
Zato je ZL predlagal, da KPK preuči morebitno nezdružljivost funkcije in konflikt interesov izvršnih direktorjev Imreja Balogha in Janeza Škrubeja. Poslanci so to dopolnilo zavrnili. Mramor namreč meni, da Škrubej ni mogel lobirati pri tujih podjetjih za nakup T-2 v nekdanji službi, saj bo prodajo podjetja v stečaju vodil stečajni upravitelj, in ne DUTB. V primeru Balogha, ki naj bi bil tudi predsednik uprave ugašajoče Probanke, pa Mramor pojasnjuje, da je z vodstva banke odstopil že pred imenovanjem za začasnega izvršnega direktorja DUTB-ja.

Zelena luč za prenovljeni zakon o javnem naročanju
Poslanci so s 54 glasovi za in brez glasov proti sprejeli novelo zakona o infrastrukturi za prostorske informacije. Z njo želi vlada odpraviti pomanjkljivosti pri prenosu evropske direktive v slovenski pravni red iz leta 2010. Novela določa pogoje za vodenje zbirk prostorskih podatkov, ureja omejitve javnega dostopa in ureja vzpostavitev nacionalne infrastrukture za prostorske informacije.

Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o javnem naročanju. Novela prinaša enotno urejanje splošnega in infrastrukturnega javnega naročaja, obenem pa skrajšuje in poenostavlja postopke. Po navedbah ministra za infrastrukturo Borisa Koprivnikarja naj bi bilo po uvedbi zakona manj možnosti za zlorabe pri pritožbah, komunikacija med naročnikom in ponudnikom pa bo potekala hitreje.

Sprejeta pa je tudi novela zakona o železniškem prometu, ki v slovensko zakonodajo prinaša evropska pravila za povečanje konkurenčnosti na železniških tirih. Tako novela vključuje določila evropske direktive o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja. Zakon med drugim opredeljuje neodvisnost upravljavca javne železniške infrastrukture in opredeljuje neodvisnost prevoznikov.