Na Narata so v zadnjih dneh in ob burnem dogajanju v zvezi z Družbo za upravljanje terjatev bank leteli številni očitki. Nanje je odgovarjal v intervjuju za TV Slovenija, ki ga je opravil novinar Florjan Zupan. Krajši, triminutni izsek ste si lahko ogledali v Odmevih, daljšega pa objavljamo na MMC-ju. Vabljeni k branju.

V petek je zadnji rok za prijavo terjatev Save, načrt finančnega prestrukturiranja pa mora biti pripravljen do decembra. Kaj boste kot uprava predlagali upnikom in kaj sploh pričakujete od procesa?
Res je, 16. septembra je sodišče uvedlo postopek upniške prisilne poravnave. Osem upnikov predlagateljev pripravlja ta načrt, uprava pa pri tem zgolj tvorno sodeluje. DUTB je do zdaj izkazoval veliko mero nekooperativnosti navkljub pozivom sodišča, naj sodeluje s preostalimi upniki. Želimo si, da bi DUTB vseeno zmogel toliko korektnosti in začel sodelovati, ker ne sam DUTB ne sami preostali upniki ne morejo sami pozitivno izglasovati predloga prisilne poravnave. Ta mora biti predstavljen najpozneje do 16. decembra.

Vsi vaši zavezniki še iz časa prejšnje uprave so v stečaju. Merkur, NFD Holding, Finetol ... Zakaj po vašem mnenju ni dobro, da sledi tudi Sava? Družba ima namreč več kot 230 milijonov evrov dolgov, premoženja pa za približno 200 milijonov evrov, kar pomeni negativen kapital.

Stečaj Save bi bil z naskokom najslabša možnost. To nedvomno dokazujejo vse ekspertize, ki so bile narejene na Savi, in tudi tiste, ki so jih naročili upniki z DUTB-jem na čelu. Da bi lahko razložil, kaj se dogaja in zakaj se kaj dogaja v procesu prestrukturiranja Save, moram celotno zadevo zreducirati na dve poanti.

Prva: po končanem procesu prestrukturiranja Save, d. d., ko bo enkrat družba prodana strateškemu investitorju ali investitorjem, pri čemer bo seveda četrtina ostala v lasti države v skladu z državno strategijo; se bo ustvarila ogromna vrednost. Ogromna, velika vrednost, iz dveh razlogov. Prvič, terjatve so bile na slabo banko prenesene po izredno visokih diskontih in zato je možnost dobička ogromna. Še bolj je pa pomembno, da so naše operativne družbe, v katerih ima Sava večinski ali močan vpliv, denimo Sava Turizem, Hoteli Bernardin, Istrabenz, delujejo iz leta v leto bolje. Trend je pozitiven in rezultati, ki jih izkazujemo, so rekordni. Možnost za ustvarjanje vrednosti je ogromna. Vprašanje, ki se pojavlja in buri velik del javnosti, je: kdo bo to razliko materializiral? Ali bodo to v nekih nepreglednih postopkih neki posredniki ali morda DUTB ali pa se bo to zgodilo v skladu z odlokom o klasifikaciji državnega premoženja, pri čemer bo to SDH oziroma država Slovenija.

Samo za primerjavo: ta razlika v izidu iz poslovanja v treh turističnih entitetah se je spremenila z začetnih 11 na skoraj 23 milijonov evrov. Mnogokratniki so tu več kot desetkratni. Mislim, da ni težko izračunati, da gre za zelo veliko vrednost in motivacijo, kdo bo nad tem primerom bedel, in predvsem, kdo bo iz tega procesa izvlekel koristi.

Zaradi vsega, kar ste povedali, ste tudi v sodnem sporu s slabo banko. Poleti je bil zelo odmeven zaseg delnic Save Turizma. Zdaj ste v sporu še z Banko Slovenije - tudi zaradi Gorenjske banke. Že prej ste bili v sporu z njo, ker vam ni dala licence za vodenje Abanke. Kako si vse to razlagate?
Ravno to, kar sem prej povedal, je po moje glavni razlog tega spora. Uprava Save, d. d., je bila tudi po zakonu primorana odreagirati zavoljo nasilnega in protipravnega ukrepa, ko je DUTB v nasprotju z vsemi dogovori 29. maja zasegel delnice Save Turizma. Po ceni, ki je milo rečeno smešna in zagotovo v škodo vsem ostalim upnikom in lastnikom Save, d. d. Njihovo imovino in premoženje moramo ščititi. Na tem mestu je treba poudariti, da so tudi današnji lastniki Save, d. d., v največji meri država. SDH in KAD imata v lasti 30 odstotkov.

Kar se pa tiče tako imenovanega spora z Banko Slovenije. BS je izdal odločbo, po kateri mora Sava v relativno izjemno kratkem času šestih mesecev dezinvestirati svojo naložbo v Gorenjski banki. Seveda smo se pritožili na okrožno sodišče oziroma vložili tožbo. Ob tem je verjetno vredno povedati tudi to, da je bila Gorenjska banka za dezinvestiranje predvidena že prej, v našem osnovnem predlogu preventivnega prestrukturiranja, skupaj z drugim delom finančnega stebra. To je sklad Alpen.si in Sava, d. d., bi se za okoli sto milijonov evrov razdolžila že iz tega naslova. Mi smo te postopke začeli, pa jih je DUTB takoj zatem nasilno prekinil. Dva meseca zatem smo dobili odločbo Banke Slovenije, ki jo želimo izpolniti in jo tudi bomo. Procesi za dezinvestiranje v Gorenjski banki so se začeli.

Pripravlja se predlog vlade, da bi se terjatve s slabe banke prenesle delno na SDH, delno na KAD, torej na vaša največja lastnika. Je to zdaj že pot, da se dokapitalizira banko oziroma da Savo Turizem prevzame nekdo, ki ima denar? Pravi ekonomski lastnik?
Logika, ki sledi temu predlogu, je tudi logika, ki sledi zakonu o upravljanju državnega premoženja, sprejetem na julijski seji parlamenta. Sava, d. d., sodi med pet pomembnih družb, kjer je v naslednji fazi prepovedana tudi koncentracija drugih lastnikov. Sava je v tem paketu zato, ker je najpomembnejši konsolidator velikega dela slovenskega turizma. To je nesporno potrdila študija, ponavljam, študija, ki jo je naročil DUTB s preostalimi upniki, plačala pa Sava. Kaže na izjemen potencial in izjemne sinergijske učinke, če se Sava Turizem, Hoteli Bernardin in Istrabenz turizem začnejo pogovarjati na nekih novih temeljih, graditi skupne nastope na tujih trgih in preprosto na sinergiji povečevati svojo vrednost.

Delno ste že odgovorili na vprašanje, kaj ste v petih letih, kar ste v Savi, najbolj odmevnega naredili. V zadnjih petih letih je bila med odmevnimi zagotovo prodaja gumarskega dela. Nekateri niso razumeli, zakaj to premoženje prodajate. Pa še nekaj dezinvesticij je bilo.
Res je, končuje se peto leto nove uprave Save. Zdaj je v precej drugačni obliki: na začetku smo bili štirje, zdaj sem od prvotne ekipe ostal sam. Imam še člana uprave, ki je bil že prej zaposlen v Savi, in ki deluje odlično. To, konec koncev, dokazujejo tudi rezultati. Prišli smo iz izjemno nezavidljivega položaja. Debelih 300 milijonov evrov posojil, likvidnost praktično ni obstajala, posojila niso bila regulirani. Takrat smo banke zaprosili za kratek odlog, da smo lahko pripravili načrt prestrukturiranja, v katerem smo naše premoženje razdelili na strateško in nestrateško. Na ta način smo se odločili, da bomo tisti manjši del gumarstva, ki je še ostal iz preteklosti, Sava Teh, v transparentnem in profesionalno vodenem postopku dezinvestirali. Kot veste, je bila že konec 90. let večina savske gumarske industrije prodana Goodyearu.

Vendar to ni bilo dovolj. Sava je morala dejavno poseči v odprodajo nestrateškega premoženja, kamor so spadale nepremičnine, manjšinski deleži v Termah Maribor, Ljubljanskih mlekarnah, Heliosu itd. V tem času je holding bankam odplačal skoraj 150 milijonov evrov glavnice in obresti. To je z naskokom največ med vsemi finančnimi holdingi v Sloveniji in mislim tudi, da tudi nasploh v Sloveniji v zadnjih letih.

To smo preprosto morali narediti, da smo lahko strateško pozicionirali Savo na nove temelje. Na dve diviziji: turistično in tisto, kar je ostalo od finančne industrije. In tudi tam smo v procesu preventivnega prestrukturiranja letos ugotovili, da je tudi ta del pravzaprav namenjen za prodajo, da ga preprosto ne moremo razvijati. Sava, d. d., nima resursov, da bi igrala vlogo aktivnega konsolidatorja v slovenskem bančnem prostoru. Vloga pa je zelo možna v turistični branži. Ta pa ne le, da je opredeljena kot strateška, predstavlja tudi 13 odstotkov slovenskega BDP-ja in kar 40 odstotkov v izvozu storitev. Gre za pomembno branžo, kjer je konsolidacija potrebna in kjer Sava to vlogo lahko odigra. To je potrdila tudi neodvisna študija ameriškega konzultanta.

Ob tej priložnosti ne moremo mimo vaše vloge v NLB-ju. Pred Savo ste bili v vodstvu te banke. Bili ste član uprave, zadolženi za kreditiranje podjetij. Tako rekoč ste posredno odgovorni za nastalo bančno luknjo, ki jo plačujemo davkoplačevalci. Zaradi domnevno spornih posojil sta vas doleteli tudi dve odškodninski tožbi in ena obtožnica v zadevi Dimic. Kako to komentirate?
V NLB, d. d., sem prišel julija 2002 in iz uprave odšel leta 2009. V prvem mandatu sem bil primarno zadolžen za kreditiranje podjetij, za korporativo; v drugem mandatu pa za mednarodno področje, zakladništvo in pa investicijsko bančništvo. V vseh teh letih so največje, renomirane revizijske hiše tako NLB, d. d., kot skupini NLB dajale revizijska mnenja brez pridržkov. Tudi ratingi v vseh teh letih kažejo na sliko in na ocene, ki so jih največje svetovne rating agencije dajale skupini in matični družbi. Ni nepomembno, da so delničarji v vseh teh letih upravi na skupščinah dajali razrešnice. Vsega drugega zunaj tega ne želim ali pa ne morem komentirati, raznih postopkov, ki tečejo vzporedno in s samo Savo ne bi smeli imeti nikakršne zveze.

Poleg mesta predsednika uprave ste tudi v nadzornem svetu Hotelov Bernardin. Kolikšna je pravzaprav vaša plača? Ali drži podatek, da zaslužite dobrih 200.000 evrov bruto na leto? Ob tem, da je družba insolventna? Pa še, kolikšen je strošek vseh 16 zaposlenih na holdingu?
Od časa prihoda nove uprave smo stroške na Savi, d. d., znižali za skoraj dve tretjini. Vsi ti podatki so objavljeni v letnih poročilih in javnih izkazih, ki smo jih kot kotirajoča družba dolžni objavljati. Tudi moja plača, ki znaša 15.500 evrov bruto na mesec. Takšna je od prvega dne, ko sem v družbo prišel, torej od aprila 2011. Za eno obdobje smo si jo znižali in ko nam je uspelo doseči prestrukturiranje, je ta aneks prenehal veljati. Nadzorni svet ima v skladu s svojimi pristojnostmi in običajno korporativno prakso možnost te zadeve spremeniti. Mislim pa, da se stvar tako ali tako bliža naravnemu koncu, kajti mandat te uprave zapade 31. marca 2016.

Se boste potegovali za nov mandat? Bi odstopili, če bi to lastniki od vas zahtevali?
Če lastniki zahtevajo odstop ali pa če upravi ne zaupajo več, je stvar popolnoma jasna.

Odstavljeni Lars Nyberg je v nekem pismu, ki ste ga dobili tudi vi, Savo označil za leglo korupcije. O tem je seznanil tudi vlado. Kako komentirate ta očitek?
To pismo je zame nepojmljivo. Gospod Nyberg je bil v času pisanja tega pisma fizična oseba, a še nekaj dni pred tem je opravljal funkcijo predsednika upravnega odbora DUTB-ja. Funkcijo v instituciji, ki ima težave točno z institucijami države, ki so odgovorne za preganjanje korupcije ali nepravilnosti. Mnenje KPK-ja ni bilo čisto. Računsko sodišče? Ne samo, da ni bilo čisto, v določeni meri je bilo negativno. Samo Računsko sodišče je na NPU prijavilo sume kaznivih dejanj v primeru DUTB-ja.

Moram priznati, da je vse to ne samo nenavadno in neokusno, pač pa je po moje celo simptomatično. V zvezi s tem smo novi upravni odbor DUTB-ja na čelu z njegovim predsednikom tudi javno pozvali, da takoj predloži dokaze za tovrstne obtožbe ali sume in jih predloži nadzornemu svetu Save, d. d., in vsem pristojnim organom.

Kako pa delničarjem pojasnjujete, da so bile delnice leta 2007 vredne skoraj 700 evrov, danes pa vsega 11 centov, praktično negativen kapital? Sava nima več nobene vrednosti.
Če Sava ne bi imela vrednosti, ne bi bilo takšnega "ravsa" za Savo v zadnjih mesecih.

Mali delničarji od tega nimajo veliko.
Se strinjam. Eno je, da je globina trga slovenske borze vrednostnih papirjev precej problematična kot izkaz realne vrednosti posameznih naložb. Drugo: Sava, d. d., je v svoji osnovi absolutno holding, ki je bil enormno zadolžen in je še danes, pa čeprav bistveno manj. Glavno poslanstvo je bilo vračati čim več v preteklosti najetih posojil in hkrati izboljševati operativno poslovanje spodnjih družb. Te družbe pa ne kotirajo.

Zagotavljam vam, da če bi Sava Turizem, ki ustvarja rekordne rezultate, kotirala na borzi, bi bila slika popolnoma drugačna. Odkar je prišla nova uprava, pa do konca letošnjega leta je najpomembnejši kazalnik kosmatega denarnega toka narasel za več kot 80 odstotkov.

Kotacijska vrednost holdinga je v tem primeru manj pomembna. Tudi ta pa se lahko uredi in se bo uredila, sem prepričan, v skladu z novim programom finančnega prestrukturiranja. Upamo, da se bodo upniki Save v korist vseh zaposlenih v skupini Sava in nasploh čim prej dogovorili.